Družbena omrežja tudi po smrti

Tamara Kajtazović
18. 2. 2015

© Arhiv Mladine

Facebook uporabnikom omogoča, da določijo, kaj se po smrti zgodi z njihovimi uporabniški profili. Lahko izberejo možnost, da se profil trajno izbriše, po novem pa lahko pooblastijo osebo, ki bo skrbela za profil po uporabnikovi smrti. Na drugih družbenih omrežjih je postopek po smrti uporabnika nekoliko drugačen.

Facebook že sedaj omogoča spominske profile uporabnikov, ki so preminuli. Po novem pa lahko uporabnik med nastavitvami določi osebo, ki bo upravljala z njegovim računom po smrti. Ta oseba potem lahko shrani fotografije in objave umrlega uporabnika, objavi datum pogreba in podobno, ne more pa objavljati v njegovem imenu ali brati zasebnih sporočil. Spominski profili dobijo napis »v spomin« nad imenom umrle osebe. Še vedno pa uporabniki lahko izberejo možnost, da je njihov profil popolnoma izbrisan po smrti. Facebook želi z novo nastavitvijo omogočiti, da profil uporabnika postane obeležje njegovemu življenju, prijateljstvom in izkušnjam. »Ko smo govorili z ljudmi, ki so se soočili z izgubo ljubljene osebe, smo ugotovili, da lahko naredimo več pri podpori žalujočim,« so na Facebooku pojasnili ob uvedbi nove nastavitve.

Kaj pa se zgodi po smrti uporabnika na drugih popularnih družbenih omrežjih? Na Twitterju recimo lahko družinski člani umrlega zahtevajo deaktivacijo profila. Postopek je nekoliko zapleten – oseba mora izpolniti obrazec in navesti, v kakem odnosu je bila do umrlega, poleg tega pa mora zagotoviti mrliški list umrle osebe, kopijo svoje osebne izkaznice in še nekaj drugih podatkov. Linkedin ima podoben postopek – izpolniti je treba spletni obrazec in predložiti dokaz o smrti. Za razliko od Twitterja lahko to prijavo opravi kdorkoli, ne nujno prijatelji ali družina umrlega.

Vsa družbena omrežja imajo podobno politiko glede zasebnih informacij lastnika uporabniškega profila. Teh namreč po smrti uporabnika ne dajo nikomur – niti družini, razen če tako ukaže sodišče.

Nekoliko drugače je pri elektronski pošti. Kot smo že pisali v Mladini - če imate pošto pri Gmailu, bo vaš račun ostal odprt za vedno. Do njega bodo po vaši smrti lahko dostopali najbližji sorodniki, če bodo Googlu dostavili vse potrebne podatke. Če torej nočete, da vašo zasebno spletno pošto po vaši smrti prebirajo sorodniki, se je varneje odločiti za spletno pošto pri Yahooju.

Obstajajo tudi spletne storitve, na primer Legacy Locker, s katerimi lahko oseba shrani podatke za vpis v družbena omrežja, ustvari spletno oporoko in določi osebo, ki lahko do teh informacij dostopa po njihovi smrti. Obenem nekatera podjetja, recimo DeadSocial, omogočajo, da oseba napiše objave in sporočila, ki bodo poslana oziroma objavljena na njenih profilih družbenih omrežij po smrti. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja