Predlog ustavne spremembe financiranja javnega šolstva vložen v DZ

Skupina poslancev strank SD, DeSUS, Združene levice in ZaAB s prvodpisanim vodjo poslancev SD Matjažem Hanem je v parlamentarno proceduro vložila predlog za začetek postopka za dopolnitev 57. člena ustave. S tem želijo postaviti jasno mejo med javnim in zasebnim šolstvom. Han je ob tem izpostavil, da je zadnja odločitev ustavnega sodišča glede vprašanja financiranja javnih in zasebnih šol iz proračuna porušila vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim ter zasebnemu šolstvu na široko odprla vrata za uvajanje ekonomskega interesa ter ekonomsko in drugo politično doseganje ciljev.

Poslanci predlagajo, da se drugi odstavek omenjenega člena dopolni z besedilom, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, zasebne šole pa se lahko sofinancirajo v omejenem obsegu na način, kot to določa zakon. Han je dejal, da nimajo zamer do zasebnega šolstva in mu s predlogom za spremembo ustave ne želijo ničesar oporekati, a so prepričani, da javnega in zasebnega šolstva ne gre dajati v isti koš. S tem predlogom bi po njegovih besedah zagotovili enako financiranje kot doslej, zakonodajalca pa bi zavezali, da skrbi za javno šolstvo. Skrbi jih namreč, da bi se zasebno šolstvo širilo na račun mreže javnih šol.

Luka Mesec iz ZL je poudaril, da so se za podporo predlogu spremembe ustave odločili, ker želijo stopiti skupaj v bran javnemu, brezplačnemu, vsem dostopnemu in laičnemu šolstvu. Zadnja odločitev ustavnega sodišča je po njegovi oceni ustvarila nevaren precedens, zato želijo v ustavo vnesti točnejšo definicijo in preprečiti, da bi »v časih, ko povsod v javnem sektorju varčujejo, na široko odpirali vrata zasebnim šolam«. Želijo stopiti v bran razmejitvi med javnim in zasebnim šolstvom, pa tudi laičnemu šolstvu. Laično in javno šolstvo je temelj vseh razsvetljenskih družb, je poudaril Mesec.

Jani Möderndorfer, vodja poslancev ZaAB, ki so tudi prispevali podpise k predlogu, je ob tem spomnil, da je ustavno sodišče o tem vprašanju odločalo že dvakrat in se tokrat izreklo drugače kot prvič. To po mnenju Möderndorferja pomeni, da ima tudi sodišče težave z razumevanjem ustave, zato je po njegovem prepričanju čas za bolj jasno opredelitev v ustavi.

Za predlog sicer niso dobili podpore SMC, zaradi česar so predlagatelji izrazili obžalovanje.