Kolumna / Janko Lorenci: V kletki

Najprej ga vidimo v kratkem klepetu z voditeljem Dnevnika, ko napove, kaj bo v njegovi oddaji. Klepet ustvari ozračje sproščenosti in tovariškega duha nacionalne TV. Potem ga dobri dve uri kasneje zagledamo v Odmevih kot enega od treh voditeljev te visoko rangirane točke informativnega programa. Deluje prepričano vase, na trenutke samovšečno, strogo, kot da bo vsak hip koga nadrl. Goste rad opomni, da niso odgovorili na njegova vprašanja. Pogosto nas zaposli s tem, da poudarjeno počasi poteguje manšete bele srajce iz obeh rokavov suknjiča, da ustvari suspenz, dramatiko in barvni kontrast s temno obleko (ali pa nosi premajhne srajce). Če ima pred sabo dva sogovornika različnih mnenj, vsakemu postavlja vprašanja kot hudičev odvetnik. Med prehodom enega dela oddaje v drugega redno spusti v kamero nekakšen obešenjaško-zarotniški nasmešek. Je visok in plečat in ima grmeč glas. Kolikor mu dopuščajo znanje in podlage, ki jih pripravijo nevidni asistenti, zna kar dobro vrtati v goste. Včasih je pravičniški in moralizatorski.