Kritika / V kleti

za +

Avstrijsko podzemlje.

Patologija - skrite želje, fantazije, obsesije, iluzije, frustracije in identitete - spi v kleti. Ko hočejo biti ljudje sami, gredo v klet, kjer se lahko predajajo “hobijem”, ki jih zunaj, v vsakdanjem življenju, ne oglašujejo.

Ko smo pred leti izvedeli, kaj je v kleti skrival Herr Fritzl (hčerko in njune otroke), si je marsikdo rekel, da bi bilo dobro te avstrijske kleti malce odpreti. Ko se Ulrich Seidl, ki skuša biti vedno šokanten (Pasji dnevi, trilogija Paradiž), dokumentaristično spusti v avstrijske kleti in prižge luč, pred njim stojijo nesojeni operni pevci, lovci s trofejami, ljubitelji kač in orožja, aficionadosi sadomazo seksa, ženske z lutkami, ki izgledajo kot dojenčki, ksenofobi, ki so prepričani, da so muslimani “nelogični”, in zbiralci nacističnih spominkov, ki še vedno mislijo, da je imel Hitler prav. Nekateri komaj čakajo, da jih vpokliče, vsi skupaj pa izgledajo tako, kot da so komaj čakali, da kdo pride in jih posname. Kaj se zgodi, ko klet postane stanje duha in ideologija, pa vemo.

(Kinodvor)