Kakšna je naloga Hanžkove komisije

TEŠ 6 je nazoren primer, kako oblasti ni mar, kako bomo živeli, temveč ji gre zgolj za to, da ustvarja sistem, ki omogoča ropanje javnega denarja. Ustanovljena Hanžkova preiskovalna parlamentarna komisija ima odgovorno nalogo, saj v okviru ugotavljanja politične odgovornosti lahko in mora jasno odgovoriti, zakaj je odpovedal ves sistem nadzora nad izvajanjem investicije.

Iz javno dostopnih podatkov v registru ePRS na spletni strani AJPES je razvidno, da je Termoelektrarna Šoštanj TEŠ d.o.o. gospodarska družba v stoodstotni lasti Holdinga slovenskih elektrarn HSE d.o.o., ki je v stoodstotni lasti republike Slovenije. Republika Slovenija je torej posredno lastnik TEŠ d.o.o. in posredno preko HSE d.o.o. v celoti obvladuje TEŠ d.o.o., ki je po ZGD gospodarska družba civilnega prava. Dejavnost TEŠ d.o.o. je proizvodnja električne energije, ki je namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije. Preverimo, ali je po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS Ur. List RS št. 16/2008) TEŠ d.o.o kot investitor v TEŠ 6 zavezan oddajati naročila po postopku javnega naročanja.

ZJNVETPS (v nadaljevanju zakon) določa v skladu z Direktivo 2004/17/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (v nadaljevanju direktiva), da je javno podjetje po tem zakonu podjetje, v katerem ima javni naročnik (v tem primeru Republika Slovenija) neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali upravljanja. Republika Slovenija je posredno preko HSE d.o.o. 100-odstotni lastnik TEŠ d.o.o. in posredno imenuje vse poslovodne in nadzorne organe v TEŠ d.o.o. Projekt TEŠ 6 je investicija, ki se v celoti financira iz javnih sredstev, to je iz osnovnega kapitala, ki ga iz prispevkov za zanesljivost oskrbe z električno energijo po 23.a členu Energetskega zakona zagotavlja HSE d.o.o. in iz kreditov, najetih na podlagi državne garancije pri EIB (Evropski investicijski banki) in pri EBRD (Evropska banka za obnovo in razvoj). TEŠ d.o.o je zato po definiciji 10. odstavka 2. člena Zakona zavezan oddajati naročila kot javen naročnik, saj investicijo vodi posredno s javnimi sredstvi, z namenom zagotavljanja energije za javno distribucijo in je pravna oseba civilnega prava v posredni lasti Republike Slovenije. Kot oseba javnega prava se štejejo vse osebe po 2. odstavku (točka c iz 3. člena) zakona, ki vodijo investicijo na elektroenergetskem področju z več kot 50-odstotno udeležbo javnih sredstev ali osebe, pri katerih druge osebe javnega prava (v tem primeru Republika Slovenija preko HSE d.o.o.) opravljajo nadzor nad poslovanjem ali so člani uprav in nadzornih organov imenovani v nad polovičnem deležu s strani Republike Slovenije ali drugih oseb javnega prava.

Evidentno je, da investicija TEŠ 6 v celoti izpolnjuje ne le enega od potrebnih pogojev, temveč izpolnjuje vse pogoje po zakonu in evropski direktivi, da bi morala biti vodena z oddajo naročil po postopku javnega naročanja.

Seznam naročnikov, ki nimajo statusa osebe javnega prava po splošnih predpisih, vendar imajo status javnega naročila po zakonu, mora po 3. odstavku 3. člena zakona sprejeti Vlada RS, seznam pa vodi ministrstvo za finance. Iz javno objavljenega seznama naročnikov zavezanih oddaji naročil po postopku javnega naročanja, ki ga vodi ministrstvo za finance, je razvidno, da TEŠ d.o.o. ni uvrščen na seznam javnih naročnikov, zaradi česar javnost napačno sklepa, da TEŠ d.o.o. lahko oddaja naročila v projektu TEŠ 6 brez javnega naročanja. Če vlada in ministrstvo za finance ne upoštevata zakona in direktive EU, to še ne pomeni, da TEŠ d.o.o. ni javni naročnik, saj seznam po uredbi Vlade nima konstitutivnega učinka, temveč služi le preglednosti in ima namen poenostaviti zapleteno preverjanje obveznosti javnega naročanja na energetskem področju. Konstitutiven učinek imata pač zakon in direktiva ne glede na to, ali te predpise vlada in ministrstvo za finance spoštujeta ali ne. Enako velja tudi za EIB, ki ne bi smela odobriti črpanja kreditov za TEŠ 6, če so naročila izvedena v nasprotju z zakonom in direktivo, saj se tako javni denar preko EIB uporablja nezakonito in v nasprotju z osnovnimi principi evropskega prava.

Iz pisma Protikorupcijske komisije, ki je v javnosti vzbudila široko polemiko, je razvidno, da KPK šteje projekt TEŠ 6 za enega od ključnih primerov, ki bi jih bilo treba raziskati zaradi preverjanja korupcijskega tveganja, vendar iz pisma sledi, da tudi KPK ne ve, da je projekt TEŠ 6 že v osnovi voden nezakonito, ker se naročila ne oddajajo po postopku javnega naročanja. Tudi predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je v oddaji Odmevi javno zatrdil, da računsko sodišče ni pristojno revidirati tega projekta, ker TEŠ d.o.o ni v neposredni lasti države. Pri tem predsednik računskega sodišča očitno ne želi uporabiti določb 20. člena Zakona o računskem sodišču (Ur. list RS št. 11/2001 ), ker bi moral upoštevati, da je TEŠ d.o.o po 3. čl. zakona druga oseba javnega prava, ker bi morala oddajati naročila po postopku javnega naročanja. Najmanj, kar je evidentno, bi računsko sodišče, glede na strogost in doslednost njegovega predsednika, moralo revidirati vlado in ministrstvo za finance, ker na seznam javnih naročnikov nista uvrstili trenutno daleč najpomembnejše investicije v Sloveniji, ki glede na javno dostopne informacije vzbuja sum, da pomeni negospodarno rabo javnih sredstev v višini približno milijarde evrov.

Nauk primera TEŠ 6

Poudariti moram, da so vse pogodbe, ki jih je TEŠ 6 sklenil za naročilo opreme in gradnjo pravno nične (86. čl. Obligacijskega zakona določa, da so pogodbe, ki nasprotujejo prisilnim predpisom, ali moralnim načelom), nične, ker naročila niso bila oddano po postopku javnega naročanja. Posledica ničnosti je možnost razveze pogodbe, pri kateri vsaka stranka vrne oziroma plača, kar je prejela, izključena pa je odškodninska odgovornost za razvezo pogodbe. Tako pade glavni argument zagovornikov nadaljevanja gradnje, da bi ustavitev del povzročila preveliko škodo, zaradi odškodnin zaradi enostranske razveze pogodbe. Na ta dejstva sem v času Pahorjeve vlade opozoril tedanjo ministrico Darjo Radič ter tajnika ZARESA g. Bogdana Biščaka. Očitno je, da pristojno ministrstvo (SEDAJ MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR), stranke, ki ga obvladujejo, in Vlada RS tega dejstva ne želijo uporabiti. V primeru razveze pogodb, bi projekt TEŠ 6 lahko v nadaljevanju gradnje znižal stroške od 1.4 milijarde EUR na recimo 700 do 800 milijonov EUR. V tem primeru bi nemara investicija, ki bi realno smela stati 600 milijonov, po splošno znani formuli, ki velja za Evropo en milijon EUR = en MW moči, bila nemara celo ekonomsko sprejemljiva. Evidentno je, da oblast, enako kot vse do sedanje v zgodbi TEŠ 6, ni pripravljena zapraviti priložnost, da na vsak upravičeno porabljen evro investicije porabi še do 2 evra za korupcijo in ropanje javnega denarja. To je cena, ki jo bodo plačali slovensko gospodarstvo in gospodinjstva preko cene elektrike, ki so in bodo bistveno višje od cen v EU. Zato naše gospodarstvo ne more biti konkurenčno, naš standard pa bo nujno še bolj padel proti dnu. Nauk je enostaven. Zato, da vplivni posamezniki v energetiki in politiki obogatijo, mora Slovenija in njeno prebivalstvo obubožati. To je po moji oceni v primeru TEŠ 6 imela v mislih KPK v besedilu svojega pisma, v katerem kaže odpravo ali omejitev korupcije, kot enega od ključnih pogojev za izhod iz krize, ki ji vsaj zaenkrat ni videti konca.

TEŠ 6 je torej nazoren primer, kako oblasti ni mar, kako bomo živeli, temveč ji gre zgolj za to, da ustvarja sistem, ki omogoča ropanje javnega denarja. Ustanovljena Hanžkova preiskovalna parlamentarna komisija ima odgovorno nalogo, saj v okviru ugotavljanja politične odgovornosti lahko in mora jasno odgovoriti, zakaj je odpovedal ves sistem nadzora nad izvajanjem investicije tako, da je TEŠ to investicijo lahko vodil v nasprotju z določbami veljavnega zakona in v nasprotju z direktivo EU. In ne le to. Prav ta komisija ima vse pristojnosti zahtevati, da pristojni organi Republike Slovenije izterjajo vračilo povzročene škode v višini preplačane investicije TEŠ 6, ki znaša vsaj 600 milijonov če ne celo 800 milijonov evrov.