Zeleno za napredek

Vključevanje okoljskih vidikov in varovanja narave je velikokrat predstavljeno kot omejujoče za gospodarski razvoj in napredek, vendar je lahko tudi možnost za ustvarjanje novih delovnih mest in razvoj alternativnih načinov proizvodnje energije. Tako v Sloveniji kot v drugih državah članicah Evropske unije je še veliko neizkoriščenih možnosti za uveljavljanje zelene politike.

Zagotavljanje trajnostne rasti, zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb in energetska trajnost so eden od ciljev strategije Evropa 2020. Skupina Zelenih/Evropska svobodna zveza (ESZ) se zavzema za oblikovanje bolj zelene kohezijske politike v obdobju 2014–2020, oblikovanje lokalnih projektov o podnebnih spremembah in razvijanje alternativnih načinov proizvajanja energije, saj so sredstva kohezijske politike glavni način pomoči državam članicam uresničevanja ciljev strategije. V novem obdobju želijo doseči tudi, da odločitve o izbiri projektov ne sprejemajo le vlade, ampak da pri izbiri področij investicij in projektov bolj sodeluje tudi lokalno prebivalstvo ter da so pri tem bolj upoštevani interesi regij. Nekaj primerov dobrih praks takšnih projektov, financiranih s kohezijskimi sredstvi, je bilo predstavljenih na včerajšnji konferenci o zeleni kohezijski politiki, ki jo je organizirala skupina Zelenih/Evropska svobodna zveza z Gospodarsko zbornico in Skupnostjo občin Slovenije.

Evropska komisija je že konec minulega leta potrdila Partnerski sporazum s Slovenijo in Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike do leta 2020. Dokumenta sta podlaga za uporabo sredstev iz evropskih skladov. Med tematskimi cilji so med drugim spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov ter razvoj okolju prijaznega gospodarstva.

Tudi v Sloveniji naj bi se v prihodnjem obdobju odmaknili od investiranja v infrastrukturo in razvijali več projektov, povezanih z zeleno politiko in trajnostnim razvojem. Med prednostnimi področji bo v Sloveniji do leta 2020 za raziskave in inovacije, informacijsko-komunikacijske tehnologije, povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter projekte za spodbujanje zelenega gospodarstva na voljo več kot tri milijarde evrov. Za razvoj podeželja ter ribištvo in pomorski sektor pa bo Slovenija lahko prejela še manj kot milijardo evrov. Igor Šoltes, evropski poslanec, član Skupine Zelenih/ESZ, možnosti razvoj projektov zelene politike vidi na področju lesne industrije, oskrbe z vodo in odpadkov: »S kohezijskimi sredstvi bi lahko financirali tudi čistilne naprave za odpadne vode, pravilno razvrščanje in reciklažo plastike. Moramo imeti strateški načrt razvoja, da ne bi izvajali veliko projektov, ki zaradi razpršenosti in ločenosti verjetno ne bi dosegali pomembnih učinkov. Za to pa se moramo kot družba odločiti in določiti usmeritve. Pri tem je potrebno povezovanje med izvajalci in uporabniki projekta, tistimi, na katere bodo te dejavnosti vplivale. Civilna družba mora biti vključena, a pred začetkom izvajanja projekta, da se izognemo zapletom in posledično morda tudi ustavitvi projektov.«

Vsaka država članica posebej oblikuje načine, kako bo svoje državljane seznanila z informacijami, kje in kako se prijaviti na razpise in izpolniti prijavo, ter kako jih bo vključila v sprejemanje odločitev o izbiri projektov in v kaj investirati. V kohezijski politiki v novem obdobju je veliko večji poudarek na tem. Težave pri vključevanju javnosti pa se največkrat pojavljajo zaradi pomanjkanja informacij. Ena rešitev za to je oblikovanje spletnih strani z vsemi pomembnimi podatki za prijavitelje projektov. Nekaj podobnega naj bi se vzpostavilo tudi v Sloveniji. V nekaterih državah članicah ima zainteresirana javnost možnost razprave o projektih in njihovih izvedbi, a velikokrat končno odločitev sprejmejo nacionalne vlade, ponekod pa mestni sveti.

V Sloveniji je javnost vključena največkrat na lokalni ravni. V prihodnjem obdobju bi to lahko uresničevali po zgledu drugih držav, ki organizirajo razne forume. »Prebivalci bi lahko sodelovali pri odločanju tako, da bi jim dali priložnost razprave o naboru izbranih projektov in glede na pripombe oblikovali končni projekt,« je povedal Igor Šoltes.

Monika Vana, evropska poslanka in koordinatorka skupine Zelenih/ESZ v Odboru za Regionalni razvoj, je o pomembnosti javnosti dejala: »Ta sredstva ne smejo koristiti le velikim podjetjem, institucijam in drugim, ki so dobro obveščeni o možnostih pridobivanja evropskih sredstev, ampak vsem prebivalcem. Sredstva so namenjena vsem ne glede na velikost podjetja oziroma projekta. Vendar zaradi pomanjkanja informacij in pomoči pri prijavi dobijo sredstva ponavadi le velika podjetja, ki teh sredstev ne potrebujejo toliko kot srednja in manjša podjetja ter lokalne iniciative. Na teh ravneh je veliko inovacij, novih zamisli in razvoja, a potrebujejo pomoč pri iskanju informacij in prijavljanju na razpise.«

V obdobju 2014–2020 naj bi se več sredstev namenilo tudi področju zelene politike in financiranju projektov srednjih in manjših podjetij. Resorna ministrstva bodo prve razpise objavila verjetno do konca poletja. Kot pomoč prijaviteljem je pripravljen priročnik o pridobivanju sredstev.