Kultura / Razmislek o opozicijah v umetnosti, hektivizmu in poslovnem svetu

11. in 12. marca bo v Ljubljani potekal niz dogodkov Omrežne motnje (Networked Disruption) v produkciji zavoda Aksioma in društva Drugo more z Reke. Razstava, ki bo na ogled v Galeriji Škuc in v Muzeju moderne in sodobne umetnosti na Reki, se osredotoča na koncept "omrežnih motenj" in to uporabi kot priložnost, da pokaže nove možnosti in poti za družbeno in politično akcijo v slogu povzročanja motenj.

Kot kaže analiza kustosinje projekta Tatiane Bazzichelli, "se umetnost prepleta s povzročanjem motenj onstran dialektičnih opozicij, kar vodi do odkritja podzavestnih in porazdeljenih strategij, ki izvirajo znotraj kapitalističnih sistemov ali pa tam delujejo. Bazzichellijeva je v razstavo in seminar vključila akterje, ki se s hektivizmom, umetnostjo, državljanskimi svoboščinami in družbenim mreženjem ukvarjajo neposredno ter razkrivajo protislovja kapitalistične logike in sistemov moči. Takšne intervencije se polastijo poslovne logike kot take, si jo podredijo in jo preusmerijo s povzročanjem motenj. Izziv pri tem je kolektiven vnovičen razmislek o opozicijskih hektivističnih in umetniških strategijah znotraj okvira (družbenega) mreženja, informacijske ekonomije in čedalje agresivnejših korporacij in vladnih agencij."

Razstava temelji pa na knjigi Tatiane Bazzichelli Omrežne motnje: Vnovičen razmislek o opozicijah v umetnosti, hektivizmu in poslovnih plateh družbenega mreženja (Networked Disruption: Rethinking Oppositions in Art, Hacktivism and the Business of Social Networking, DARC Press, Center za raziskovanje digitalne estetike/Digital Aesthetics Research Centre, Univerza v Aarhusu, 2013). Bazzichellijeva zagovarja hipotezo, da je vzajemno križanje umetnosti, hektivizma in poslov družbenega mreženja spremenilo pomen in kontekste politične in tehnološke kritike. Hekerji in umetniki so dejavni akterji na področju poslovnih inovacij, hkrati pa poslovni svet tudi izpodkopavajo. 

Umetniška dela in projekti so na razstavi povezani konceptualno in vizualno, kar ustvarja omrežje omrežij. S pomočjo strategije "delovanja od znotraj" so nekateri deli razstave zasnovani v sodelovanju z ljudmi, ki so intenzivno vključeni v omrežja pod drobnogledom: Vittore Baroni (Mail Art), Florian Cramer (Neoism), Gabriella Coleman (Anonymous), John Law (Suicide Club in Cacophony Society), Andrea Natella (projekt Luther Blisset) in člani omrežja Anna Adamolo.

Vzporedno s skupinsko razstavo bo v Kinu Šiška potekal seminar, ki razvija tematiko Omrežnih motenj skozi pet razprav in predstavitev, ki jim bo sledila okrogla miza. V zadnjem desetletju se je kritični okvir umetnosti in hektivizma odmaknil od razvijanja opozicijskih strategij in se lotil "umetnosti povzročanja motenj" (art of disruption). S prepoznavanjem porajajočih se protislovij v trenutnem ekonomskem in političnem okviru informacijske tehnologije, seminar predstavlja status aktivističnih in hekerskih praks, pa tudi praks umetnikov, ki se ukvarjajo s križanjem omrežnega udejstvovanja, politične kritike in motečih poslovnih novosti.