»Prekleti Nemci!«

Desetletje, če ne že dlje, si »nemško govoreča etnična skupnost v Sloveniji« prizadeva, da bi jo formalno priznali za manjšino oziroma da bi si zagotovila ustavno varstvo po zgledu italijanske in madžarske narodne skupnosti. Posluha za to doslej politika ni pokazala, morda tudi zato ne, ker so nekatere dejavnosti te skupnosti in njene povezave v mednarodni skupnosti deležne očitkov o spogledovanju z nacizmom. So pa, opozarjajo, zaradi tega tarča sovraštva dela večinskega prebivalstva, ki se kaže tudi kot besedno in telesno nasilje nad otroki vodij nekaterih društev nemško govorečih, predvsem Kulturnega društva Celje ob Savinji, ki združuje celjske Staroavstrijce.

To društvo obstaja od leta 2011. Njegov predsednik Andrej Ajdič je spomladi leto po ustanovitvi za Mladino najprej zmanjševal pomen telesnih in besednih napadov na svojo hčer, ki obiskuje osnovno šolo: »Tudi sam sem imel v šoli težave. Ne bom rekel, da smo navajeni, ampak iz tega ne bi delal velike stvari. Zdaj še najmanj potrebujemo hujskanje.« A tokrat pravi, da se napadi nekaterih vrstnikov na njegove otroke stopnjujejo, »kar ni normalno, saj živimo v letu 2015«.

Ajdič še dodaja, da moramo to miselnost preživeti, »sem del povojne generacije, rodil sem se dvajset let po drugi svetovni vojni in nimam nobenih težav z zgodovinskimi obremenitvami in se ne gibljem v ekstremističnih krogih. Seveda sodelujemo z vsemi organizacijami v Avstriji, ki so nam pripravljene pomagati, in to po mojem ni noben greh.« Drži, še posebej pa tega ne bi smeli občutiti otroci voditeljev društev nemško govorečih. Ajdič se sicer zaveda, da imajo težave zaradi njegovih aktivnosti v društvu. Delovanje društva je mogoče razumeti tudi drugače. Ustanovno slovesnost je imelo recimo ravno na dan, ko je pred 71 leti nemška vojska vkorakala v Celje. Na slovesnosti so prebrali pesem Margarete Weinhandel, pomembne članice nacistične stranke. Slovesnost je podprl koroški Heimatdienst, ki je med vojno sodeloval z nacisti, po njej pa deloval protislovensko. Med pokrovitelji ustanovne slovesnosti je bila Alpska kulturna zveza Südmark, ki je dolga leta v sodelovanju z nacisti germanizirala slovensko Štajersko. Vsaj nenavadno je tudi Ajdičevo simpatiziranje s skupnostjo Ulrichsberg, ki se med drugim vsako leto pokloni Waffen SS in Wehrmachtu.

Dodatno je domnevno »povezovanje z nacizmom« sporno na Celjskem zaradi zgodovinskega spomina. Že na prehodu iz 19. stoletja v 20. je bila celjska družba strogo ločena po narodni pripadnosti. Na eni strani so se združevali Slovenci, na drugi Nemci. Do prve svetovne vojne so glede na gospodarsko moč, socialni, družbeni in politični položaj v Celju prevladovali Nemci.

Tudi zato je Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja, očitno utemeljeno, že pred leti društva nemško govorečih v Sloveniji opozarjal, naj bodo pri delovanju pozorna na nacistična naključja, saj lahko obudijo speče sovraštvo do nemško govoreče manjšine.