Nizozemski študentje okupirajo univerzo

Skupina nizozemskih študentov že mesec dni z zahtevo po več demokracije in udeležbe okupira del Univerze v Amsterdamu. Med drugim protestirajo tudi proti osredotočenosti univerze na učinkovitost in finančnim rezom na račun učenja jezikov in nekaterih programov. Gibanje je pridobilo široko podporo tudi med profesorji in politiki.

Začelo se je 13. februarja – skupina, ki se je poimenovala De Nieuwe Universiteit (Nova univerza), je začela z okupacijo stavbe humanističnega oddelka in zahtevala več participacije in demokracije na univerzi. Štiri dni zatem je univerza prekinila ogrevanje in dostop do interneta v stavbi, a je bil ukrep neuspešen. Zato se je univerza obrnila na sodišče – sodnik je razsodil, da morajo študentje zapustiti stavbo in vsak plačati 1000 evrov kazni, a so odhod zavrnili. Neuspešni so bili tudi pogovori med predstavniki Nove univerze in vodstvom amsterdamske univerze, zato je policija vdrla in evakuirala stavbo ter aretirala 45 študentov.

Dan zatem je 300 študentov po mirnem protestnem shodu okupiralo senatno hišo univerze, poleg tega pa so 4. marec razglasili za nacionalni dan protestov. Študentje in univerze po vsej državi so na ta dan skupaj razpravljali o problemih, ki jih pestijo.

Kot piše Jan Petter Myklebust, gibanje dobiva čedalje širšo podporo. Študentje so na izvršni odbor univerze naslovili zahteve, ki jih je v peticiji podprlo še 85 članov univerzitetnega osebja. V pismu so izpostavili demokratični deficit znotraj univerze in zahtevali, da pri procesu odločanja ni udeležen le vrh.

Študentje so dobili podporo tudi v vladi in parlamentu. Ministrica za izobraževanje Jet Bussemaker je napisala pismo parlamentu, v katerem je nasprotovala ukinjanju učenja jezikov in nekaterih programov ter podprla »dobro upravljanje« v vseh sektorjih izobraževanja. Univerzitetne oblasti pozvala, da pritožbam študentov prisluhnejo. »Univerza ni podjetje. Študentje morajo imeti priložnost, da se razvijejo v kreativne mislece.« Odzvala se je tudi opozicijska socialistična stranka in v parlamentu odprla razpravo o prihodnosti učenja jezikov, posledicah rezov v visokošolskem izobraževanju ter kulturi upravljanja in participacije.

Tudi v Sloveniji je leta 2011 gibanje »Mi smo univerza« zasedlo Filozofsko fakulteto. »Moti nas, da se je Univerza začela podrejati interesom kapitala, in to tistega, ki je s svojimi finančnimi špekulacijami svetovno gospodarstvo pripeljal do trenutnega stanja. Ta vdor neoliberalne logike po eni strani ruši avtonomijo Univerze, s tem ko neposredno predpisuje študijske tematike in nove načine študija po imenu bolonjska reforma, po drugi pa uvaja, prek grozljivega povišanja šolnin, finančni kriterij pri dostopnosti študija,« je dejal član gibanja Gaber Aleš v intervjuju za Mladino.