Izjave tedna

»Moram reči, da če se v Sloveniji počutim kakor koli ogroženega, je to zgolj glede obsega svojega pasu.«

»Če gledalcev ne morejo pritegniti s kakovostnim športom, pa naj spremenijo oznako in postanejo restavracije.«

»Spomnim se, kako sem bila nekoč razočarana, ko smo dobili rjave drese z rožnatimi pikami in nekimi kričeče zelenimi dodatki, skoraj sem se zjokala, ko sem ga zagledala. Včasih, ko smo bili še mlajši, smo vedno menjali stvari z drugimi reprezentancami ... naših ni hotel zamenjati nihče.«

»Ko sem v neki tožbi zatrjevala, da sodi v skupno premoženje zakoncev tudi poltovornjak, me je sodnica vprašala, kje pa je druga polovica.«

»Upam, da se me bodo spomnili vsaj toliko, da bo novica o moji smrti objavljena na teletekstu.«

»V Maribor sem prišel pred štirimi leti. Rekli so za en mesec. Čakala me je soba na Malti, da bi se malo odpočil po poslanstvu, ki sem ga imel v Rimu. Ko je bil sklenjen sporazum z bankami, sem preveril, ali je soba še prazna. A očitno so božja pota drugačna.«

»Mnogo ljudi si želi, da bi me lahko preteplo. Vam je to danes uspelo. Čestitke.«

»Bojim se, da se počasi bližamo temu, da bodo slovenski intelektualci spet študirali na Dunaju, ne pa v Ljubljani.«