Nalezljivost

V kolumni Janka Lorencija z naslovom Nalezljivost, kjer primerja Slovenijo z Grčijo, se je avtorju kljub realistični diagnozi zapisala trditev, ki jo je treba močno relativizirati. Kolumnist pravi, da je grška Siriza »zmagala zaradi obupne splošne stiske in do gnusa gnile domače politike. Pri nas je kriza plitvejša, politika pa kljub vsemu še ni na tako slabem glasu.« To je idealiziranje slovenskih razmer. Res je grški delež revnega prebivalstva večji od slovenskega, a trendi in ukrepi v zvezi z revščino so v Sloveniji slabši kot v Grčiji. V zadnjih meritvah (Eurostat) je Slovenija zabeležila neslaven rekord: med letoma 2012 in 2013 smo glede hitrosti oz. velikosti potiskanja prebivalstva pod prag revščine postali celo drugi v Evropi (hujša od nas je bila zgolj še Litva), medtem ko so evropske države ravnale obratno, v povprečju so zmanjšale delež revnih. Grčija ga sicer ni zmanjšala, a ga kljub »trojki« tudi ni povečala, medtem ko je, denimo, Španija – druga največja evropska bolnica - v istem času revščino zmanjšala za dvakrat toliko, kot smo jo pri nas povečali. Celo že v obdobju debelih krav, torej na vrhuncu največje gospodarske konjunkture v letih 2007/08, je Slovenija delež revnih prav tako povečala in se med vsemi EU-državami tudi takrat uvrstila na visoko (peto) mesto po velikosti tega škandaloznega pridelka, medtem ko je Grčija takrat uspela revščino nekoliko zmanjšati in to za natančno enak odstotek, kot se je povprečno zmanjšala tudi v vsej Evropi. Ne pozabimo, da se danes Grčija konfrontira z EU prav v imenu zmanjšanja revščine in je v tej zvezi sprejela tudi že prve zakonske ukrepe. Skratka, po omenjenih trendih in konkretnih ukrepih ravna Slovenija nasprotno od Grčije, čeprav bi jo morali imeti za zgled. In ne pozabimo, ignoranca do revnih (in ostalih družbenih margin) je za Slovenijo značilna brez izjeme tako v kriznih kot konjunkturnih časih, torej neodvisno od ekonomije.

Enako idealizirana je tudi domneva o ugledu politike, ki da pri nas še ni na tako nizki ravni kot v Grčiji. Ne bo držalo, sodeč po javnomnenjskih podatkih ni opaziti nobenega dviga ugleda ključnih političnih institucij, je pa res, da se lahko tolažimo, da še nižje od dna res ne gre. V Grčiji raziskave javnega mnenja kažejo, da vladno politiko podpira 70 odstotkov prebivalstva (J. Burnus).