Kritika / Ljubezen je popolni zločin

zadržan +

Ni je več.

Tu imate čudovito, popolno lokacijo: modernistično univerzo, ki se pod švicarskimi Alpami koplje v soncu, eleganci, glamurju, spokojnosti in miru. Nobenega kaosa, nobenega stresa, nobenega divjanja.

Je lahko kaj bolj kičastega? Logično, ta lokacija je tako popolna, da – podobno kot v Škrlatnih rekah – kar kliče po popolnem zločinu. Glavni tu je Marc (Mathieu Amalric), ekscentrično banalni profesor književnosti, ki je strup za študentke. One se lepijo nanj, on pa nanje, a se hitro tudi odlepi, ker je precej usodneje prilepljen na svojo sestro. Dokler se ne prilepi na Anno (Maiwenn), mačeho študentke, ki je skrivnostno izginila. Whodunit? Francoski triler Ljubezen je popolni zločin, posnet po romanu Philippa Djiana, je kalvarija moškega, ki misli, da je seks le igra, a sam tega ne vzame resno. Seks je igra, le da jo igrajo tudi tisti, ki jih ni zraven – igra, od katere se ne moreš odlepiti.

(Kinodvor)