Dva leva / Vlado Miheljak: Nazaj v prihodnost

Nekaj dni po prvih demokratičnih, svobodnih in oh in sploh volitvah, ko je bila osnovna kontura nove oblasti že izrisana, sva se zjutraj na avtobusu proti Bežigradu, kot mnogokrat pred tem, srečala s sedaj že pokojnim profesorjem sociologije, ki je bil znan po ciničnih in humornih dovtipih. Malo provokativno sem ga nagovoril: »Ha, profesor, zdaj pa bo. Naša prva demokratična oblast!« A je pričakovano skeptično skomignil z rameni: »Hja, ne vem. Težko se navdušim in vživim. Preveč jih poznam, vse po vrsti. Vem, kdo pretepa ženo, vem, kdo skače čez plot. Vem, kdo bo prvi prestopil, kdo v kritičnih trenutkih stisnil rep med noge … Premajhni smo, da bi verjel in zaupal.« Takrat sem prvič slišal mnenje, da smo za državo premajhni. In dejansko je to breme. Ne edino, morda ne usodno, a vsekakor veliko. Demokratična država lahko učinkovito prosperira na ravnovesju med dvomom in zaupanjem. To je mogoče doseči le, če je distanca do nosilcev oblasti zadostna.