Postopke privatizacije je treba ustaviti!

Skupnost Državljani proti razprodaji je v Ljubljani organizirala še eno v vrsti javnih razprav na temo privatizacije državnih podjetij. Sklepi vseh tribun so, da je treba bolj pozorno in hitreje definirati upravljalske modele v podjetjih v lasti državljanov. Sporočilo vladi je jasno: postopke razprodaje državnega premoženja mora ustaviti.

Kot že večkrat poprej, so tudi tokrat Državljani proti razprodaji poudarili, da skupnega premoženja ni treba prodajati, ampak samo kakovostno in dobro upravljati. Od vlade zato zahtevajo, da se prednostno posveti spremembi upravljanja. Zagotovi naj transparentno upravljanje in javni nadzor, začenši pri Slovenskem državnem holdingu in Družbi za upravljanje terjatev bank.

»Kriza je sprožila razprodajni stampedo in danes imamo v Sloveniji zelo drastično stanje,« je dejal član skupnosti Državljani proti razprodaji Emil Pintar. Opozarja, da smo prodali polovico farmacije, pomemben del bank in še številnih drugih panog. »Če se bo to nadaljevalo, bo v zelo kratkem času od sto največjih slovenskih podjetij ostala v domači lasti manj kot tretjina. Tu se pojavi vprašanje suverenosti,« je Pintar opozoril na neločljivo povezanost suverenosti države in njenega premoženja.

Ekonomist Jože Mencinger je poudaril, da organizatorji razprave ne nasprotujejo privatizaciji, pač pa razprodaji. Zavrnil je vse klasične argumente za privatizacijo, tudi tistega, da proračun potrebuje denar. »Denar ni problem. Slovenija se je dovolj zadolžila, da pokrije proračunske primanjkljaje v prihodnjih dveh letih,« je dejal.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je zagotovil, da vlada namerava pripravi ti strategijo upravljanja kapitalskih deležev državeCilj je povečati učinkovitost upravljanja državnih podjetij, je dejal in dodal, da si želijo donos na kapitalske deleže v lasti države z 2,89 odstotka, kolikor so v povprečju znašali leta 2013, v treh letih podvojiti na 6,5 odstotka. Strategija bo zajela 107 podjetij, od katerih jih je 15 sredi postopka prodaje, ostane torej 92 podjetij, za katera se je treba po Dragonjevih besedah odločiti, kje bo država ohranila lastniške deleže in katera lahko proda.

Eno izmed podjetij na seznamu za prodajo je Telekom Slovenije. Ker je obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo (OVS) naročil analizo o posledicah prodaje Telekoma, je včeraj odletel obrambni minister Janko Veber. A ta analiza je dejansko »prva poteza vlade, ki izkazuje razumevanje, za kaj pri telekomunikacijah gre. Ne vemo in celo resno dvomimo, ali je vojaška obveščevalna služba usposobljena narediti resno analizo, a to je doslej edina poteza vlade, ki izkazuje zavedanje dimenzije prodaje tako relevantnih družb, kot je nacionalni telekomunikacijski operater, ki ga brez razmisleka prodaja Cerarjeva vlada državnemu telekomu najmočnejše države na celini. Vendar ne – predsednik vlade se je šel o tem kot o zlorabi pooblastil pogovarjat z obrambnim ministrom, od njega zahteval posebno poročilo in javnosti poslal sporočilo. Namesto da bi ga vprašal, minister, kaj pomeni za nacionalno varnost, da ne bomo imeli več nadzora nad nacionalnim operaterjem in bo imela nadzor nad tem neka druga država, kaj ste ugotovili. To bi bilo najbolj logično«, je zapisal urednik Grega Repovž v enem izmed uvodnikov. O tem, da bi »samo bedaki in konji prodali nacionalnega telekomunikacijskega operaterja tujemu državnemu podjetju in ob tem verjeli, da ne bo varnostnih posledic za suverenost države« je v Mladini pisal Borut Mekina.