Odziv na očitke o »partijskem kadrovanju«

© Borut Krajnc
V državnem zboru se je na 25. zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta zbralo okrog sto mladih, ki so razpravljali o izobraževanju. Predsednica Zveze prijateljev mladine Darja Groznik je dejala, da se ji zdi »nedopustno, da se je v treh letih zamenjalo pet ministrov za šolstvo. Ta podatek kaže na odnos države do odraščajočih«. Mlade parlamentarce je nagovoril tudi premier Miro Cerar, ki išče nov prvi obraz ministrstva za izobraževanje. Njegova prva izbira – Klavdija Markež, ki je že nadomestila Stanko Setnikar Cankar, je s položaja odstopila, ker se je izvedelo, da je prepisala magisterij. Cerar je nekaj pojasnil namenil tudi novinarjem. Poudaril je, da kandidatov ne išče samo v svoji stranki, ampak tudi zunaj nje. Odzval se je na pisanje Mladine, da kadruje po partijsko.
»Merilo za izbor novega ministra ne more biti le strankarsko,« je dejal Cerar, čeprav so »vedno veseli, če najdejo za kakšno mesto najboljšega med člani stranke«. Opomnil je še, da je tudi sedaj v vladi nekaj ministrov iz kvote SMC, ki niso člani stranke. »To je dokaz, da iščem predvsem izkušene in kompetentne osebe,« je še dejal in izpostavil še, da mora biti med njim in kandidatom ali kandidatko tudi zaupanje.
Grega Repovž je bil v osrednjem članku aktualne številke Mladine kritičen do Cerarja, ki da izbira predvsem po strankarski liniji: »Poglejmo samo najbolj javno izpostavljene strokovnjake, ki bi jih lahko Cerar povabil v vlado, pa je raje izbral Markeževo. Lahko bi povabil dr. Ljubico Marjanovič Umek z ljubljanske filozofske fakultete, mednarodno uveljavljeno strokovnjakinjo za izobraževanje z izjemno strokovno biografijo. Ali pa državno sekretarko na ministrstvu Andrejo Barle Lakota, doktorico socioloških znanosti, ki je bila v svoji karieri zaposlena na zavodu in uradu za šolstvo, bila direktorica urada na ministrstvu za šolstvo, je habilitirana predavateljica in šolsko področje res obvlada. Lahko bi k ministrovanju povabil tudi dr. Janeza Kreka, dekana pedagoške fakultete, profesorja filozofije edukacije, ki se na najvišji ravni ukvarja s pedagoškim študijem. Ali pa dr. Mojco Šebart Kovač s filozofske fakultete, prav tako izjemno strokovnjakinjo za izobraževanje in pedagogiko. Ali pa na primer direktorja zavoda za šolstvo dr. Vinka Logaja. Našteli smo res najbolj znane strokovnjake s področja izobraževanja, ki jih prvi minister ni videl na tem mestu. A kadrovski bazen je na tem področju neprimerno širši. Kaj ima torej Markeževa, česar strokovnjaki nimajo?«