Na ljubljanskem Kliničnem centru so sprejeli bolnika, pri katerem je izražen sum na ebolo

Gre za bolnika, ki se je zadrževal v predelih Afrike, kjer je še prisotna ebola, in po prihodu domov zbolel za vročinsko boleznijo. Prvi izvidi sicer kažejo, da ne gre za ebolo.  Predstojnik infekcijske klinike Franc Strle je na novinarski konferenci pojasnil, da bo sum na ebolo dokončno ovržen, če bodo rezultati preiskav negativni tudi čez tri dni. Bolnikovo stanje je sicer dobro, zaenkrat govorijo o vročinski bolezni, ker pa je prišel iz predela, kjer je prisotna ebola, morajo primer obravnavati kot sum na to bolezen, zato o tem so tem obvestili tudi javnost.

Strle je na novinarski konferenci pojasnil, da bo sum na ebolo ovržen, če bodo rezultati preiskav negativni tudi čez tri dni.  Oglasila se je tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je zagotovila, da je zadeva pod nadzorom, da ni razloga za preplah ter potrebe, da bi vznemirjali ljudi. Po njenih besedah pristojni ukrepajo v skladu s protokolom za primer kakršnega koli suma na ebolo.Po veliki verjetnosti in tudi po posvetu s strokovnjaki sum ebole ne bo potrjen, a je treba po besedah ministrice počakati na preiskave. Če bo treba, bodo seveda ukrepali, je zagotovila, čeprav po njenem mnenju te potrebe ne bo. Spomnila je, da je ministrstvo sprejelo zelo podroben protokol in ustanovilo delovno skupino za take primere, da bi se ob najmanjšem sumu, kar se je tokrat zgodilo, po tem protokolu postopalo.

O Eboli smo v Mladini pisali že lansko leto, ko je epidemija že več mesecev razsajala po zahodni Afriki.  Dr. Tatjana Avšič - Županc, virologinja na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani je zagotovila, da se na Kliniki za infekcijske bolezni in laboratoriju Inštituta za mikrobiologijo on imunologijo izvajajo "suhe" vaje za takšne primere. Prav tako pa je izrazila zaskrbljenost glede pripravljenosti držav na zahodu, saj so »Načeloma vsi pripravljeni, ko je treba to pripravljenost pokazati v praksi, pa gre hitro kaj narobe. V zahodnih državah se s to boleznijo srečujejo prvič. Nekaj je misliti, da si pripravljen, drugo pa je dejansko stanje.« 

V Sloveniji je drugače, saj je v intervjuju je Dr. Avšič - Županc na vprašanje "Glede na to, da z živim virusom ebole še niste imeli opravka, ali lahko vseeno zatrdite, da ste pripravljeni nanj?" odgovorila:

Vsekakor. Delamo namreč z zelo podobnim virusom – virusom krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, pri kateri je smrtnost 30-odstotna. Po navadi se prenaša z okuženimi klopi ali ob stiku s krvjo in tkivi okuženih domačih živali, ravno tako kot ebola se lahko prenaša tudi s človeka na človeka. Obstaja nič koliko primerov izbruhov, zadnji večji v bližini Slovenije se je zgodil leta 2001 na Kosovu. Takrat je postal naš laboratorij partner globalne mreže za nadzor in ukrepanje ob izbruhih, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. Ob omenjenem izbruhu na Kosovu so nas prosili za pomoč. Štiri mesece smo vsak dan dobivali vzorce na testiranje. S tem virusom se še danes veliko raziskovalno ukvarjamo, zato vsekakor znamo ravnati z nevarnimi virusi.