Grčija: izbrisana tri desetletja razvoja
Posledice ekonomske krize v Grčiji si javnost v državah osrednje in severne Evrope težko nazorno predstavlja. Nekateri podatki so kljub temu dovolj zgovorni, da je z njimi mogoče vsaj približno ilustrirati padec, ki ga je doživel življenjski standard v tej članici evro območja v zadnjih sedmih letih. Povedano preprosto: ta padec je bil tako globok, da je izbrisal 28 let počasnega povečevanja standarda v Grčiji.
Grško gospodarstvo je v zadnjih sedmih letih doživelo podoben padec kot ameriško ali nemško v času velike depresije. Nezaposlenost je presegla 28 odstotkov, grška mesta pa so se preko zime zavila v bel dim in smog, saj si velik del prebivalstva ne more več privoščiti drage elektrike ali plina, pač pa se ogreva z drvmi, premogom in vsem, kar ljudje lahko uporabijo kot kurivo. Zelo zanimiv je tudi graf, ki nazorno kaže, koliko denarja je Grkom realno ostalo v rokah po plačilu davkov in v primeru upoštevanja inflacije ostalo v rokah v zadnjih 40 letih. Podatki kažejo, da je po koncu vladavine vojaške hunte leta 1974 država doživela velik skok naprej, bila nato deležna velike stagnacije v osemdesetih letih vse do leta 1990, da je nato v devetdesetih prišlo do še večjega skoka v prihodkih, zlasti za bogate, nato pa do katastrofalnega padca v zadnjih sedmih letih, ki je izbrisal skorajda tri desetletja napredka. Grčija se tako po realnih prihodkih na glavo prebivalca znova nahaja v sredini osemdesetih let, to pa še posebej velja za najbolj revne.
Tudi zato Grčija mrzlično išče izhod iz sedanje krize. Zadnjo rešilno bilko ji, kot vse kaže, ponuja predvsem Rusija. Namesto da bi Grčija že ta mesec bankrotirala, v kar so jo od januarske izvolitve nove vlade precej očitno silili nemški politiki z nemško kanclerko Angelo Merkel in nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom na čelu, bo z rusko pomočjo - avansnim plačilom prihodnjih prihodkov iz naslova transporta plina »Balkanskega toka« - uspela prebroditi najtežje obdobje v svoji zgodovini.
Tudi zato grški predsednik vlade Aleksis Cipras ne bo imel težave z obiskom v Moskvi 9. maja letos, obisk pa bo izkoristil tudi za to, da poudari, da lahko Grčija kljub pritiskom iz Bruslja in Washingtona še zmeraj vodi neodvisno politiko. Zunanja ministra obeh držav Nikos Kocjas in Sergej Lavrov sta v skupni izjavi letošnje leto že razglasila za leto »grško-ruskega partnerstva«, hkrati pa sta napovedala skupno izjavo ob 70. obletnici osvoboditve in koncu druge svetovne vojne. Cipras je v Moskvi poudaril, da imata državi mnogo skupnih izkušenj, da sta se obe borili proti fašizmu in da si delita tudi kulturne in verske vrednote. Rusija se bo istočasno aktivneje potegovala za deleže grških podjetij ob privatizaciji pristanišč in letališč, ruski predsednik pa je napovedal tudi tesnejše sodelovanje železnic obeh dežel in skupna podjetja na področju kmetijstva. Odpravljene bodo tudi omejitve za uvoz grških izdelkov in še posebej živil v Rusijo, ki jih je Moskva sprejela kot odgovor na sankcije EU zoper Rusijo. Aleksis Cipras je že večkrat opozoril, da sankcije proti Rusiji niso smiselne.
Prav tako nesmiselni pa se grški vladi zdijo pritiski »trojke« in predvsem Nemčije. »Že sedaj imamo več davčnih obveznosti, kot so jih kadarkoli v času miru uvedle druge države na svetu, Grčija pa je še vedno v depresiji, s padajočim družbenim bruto domačim proizvodom. Za nove ukrepe ni nobenega makroekonomskega argumenta. Edini razlog za takšno početje je ideologija ali pa želja po kaznovanju. Vse, kar prosimo, je konec davčno-deflacijske spirale in obnovitev kreditnih tokov v grškem gospodarstvu,« je že pred meseci svoje evropske sogovornike - med njimi tudi slovenskega finančnega ministra - opozarjal grški finančni minister Janis Varufakis. Da Grčiji v najtežjem trenutku pomaga Rusija, je zato tudi krepka zaušnica ostali EU, predvsem pa Nemčiji in Angeli Merkel, ki je v krizi pokazala resno pomanjkanje solidarnosti z Grčijo.