1. maj / Vstanite v suženjstvo zakleti!
Kdo nam govori, da nismo dovolj visoka dodana vrednost?

Protest študentov Fakultete za socialno delo zaradi neplačanega pripravništva
© Borut Krajnc
Nekoč, še ne tako davno, v času naših pradedov in prababic, v začetku 20. stoletja, je bila Slovenija pretežno kmetijska dežela. Kar 70 odstotkov prebivalstva se je ukvarjalo s poljedelstvom in mnogi so bili tako revni, da so morali hrano kljub kmetovanju kupovati na kredit. Zgodovinarji pišejo, da so v Ljubljani ljudje tedaj živeli v neogrevanih, barakarskih naseljih. Živeli so celo v kanalizaciji, v opuščenih gradovih, pod mostovi, v gramoznih jamah. Otroci so bili bosi, odrasli pa so v povprečju imeli en par čevljev. Pozimi so v rokavice vlagali tople kamne, postelje pa ogrevali z razgretimi opekami. Mnoge ženske so se preživljale s prostitucijo. Nekatere so to počenjale celo v javnih straniščih, v katerih so podnevi čistile, pravi zgodovinar dr. Andrej Studen.