»V Murglah je zdaj pomlad, lepo diši, ker vse cveti. Priporočam obisk Murgel.«

Danes se zdi, da je Milan Kučan še vedno povsod, v SDS ga vsak dan omenjajo kot največjega krivca za vse, kar se je hudega zgodilo Sloveniji, zagovorniki razprodaje državnega premoženja pa ga slikajo kot utelešenje gospodarskega in moralnega propada. Milan Kučan v resnici ni predsednik že od decembra 2002, več kot ducat let. Tudi njegov Forum 21 je izgubil družbeno moč in vpliv, ki naj bi ga imel. Milan Kučan je v resnici nekdanji politik, ki svojih stališč ne spreminja, ki ga politika še vedno zanima, a bolj kot opazovalca. »Pripisujejo se mi stvari, ki naj bi jih počel, pa jih ne. Pa tudi želje po tem nimam,« pravi. Vseeno je zaskrbljen, temeljni problem Slovenije je, da nima strategije, da ne ve, kaj bi počela sama s seboj, brez pravih odgovorov pa postaja nesamozavestna država. Nekoč je bilo drugače.

Je nacionalni interes psovka?

Zame ne. So ga pa nekateri spremenili v psovko, drugi pa so ga izkoristili. Tako kot nobena druga tudi ta ideja ni avtomatično zavarovana pred zlorabami. Zanimivo bi bilo primerjati tiste, ki so idejo zlorabili, s tistimi, ki jo smešijo. Najbrž bi na koncu ugotovili, da imajo zelo podobne interese. Dober primer je TEŠ 6. Zagovorniki investicije so govorili o nacionalnem interesu, drugi so ob tem nacionalni interes smešili, nekateri so se pojavili v obeh vlogah, najprej kot zagovorniki, nato kot nasprotniki investicije. Na koncu se je izkazalo, da je šlo zgolj za interes, kdo bo največ zaslužil.