Ameriški muslimani branijo šoviniste
Ob prvem napadu Islamske države v Garlandu v ZDA, kjer sta bila dva napadalca ubita, ranjen pa je bil tudi varnostnik v Curtis Culwell Centru, so številni komentatorji v dogajanju videli jasne vzporednice z januarskim napadom na karikaturiste časnika Charlie Hebdo v Franciji. Dogodek, ki je sprožil napad, je bil namreč nadvse podoben - ameriška »Iniciativa za obrambo svobode« je organizirala razstavo karikatur preroka Mohameda, kjer je bilo za zmagovalnega avtorja napovedanih 10.000 dolarjev nagrade. In to kljub temu - ali pa prav zato - ker je bilo vsem tekmovalcem znano, da je v skladu z islamskim naukom vsako risanje ali predstavljanje preroka, in to celo takšno, ki bi ga prikazovalo v pozitivni luči - prepovedano.
Predsednica iniciative Pamela Geller, nekoč gospodinja in mati štirih otrok, ki se je o islamu izobrazila in mu pričela nasprotovati šele po 11. septembru 2001, je sicer znana po številnih skrajno žaljivih izjavah na račun muslimanov in nekaterih drugih etničnih skupin, vendar v ZDA zaradi ustavnih zagotovil o svobodi govora tudi takšna stališča ne veljajo za primere »sovražnega govora«. A različne organizacije so jo večkrat obtožile razširjanja verskega sovraštva.
Toda zanimivo je, da so številni znani voditelji muslimanov v ZDA kljub temu podprli pravico Pamele Geller in drugih, da svobodno rišejo in žalijo. Alia Salem, vodja Sveta za islamske odnose v Dallasu, je na primer odločno pozivala, naj muslimani ignorirajo Gellerjevo. Salemova je dejala, da je vztrajen podpornik svobode obveščanja in verjame, da ima Gellerjeva pravico, da riše žaljive karikature, kot jih pač želi, vključno s prerokom Mohamedom. Istočasno pa je muslimansko skupnost v ZDA pozvala, naj Gellerjevi »ne dajo tega, kar želi« in naj se ne odzovejo in ne protestirajo zaradi dogodka. Že pred dogodkom, 25. aprila letos, je na svojem Facebook profilu zapisala, da bo Gellerjeva »brez naše reakcije ostala brez zgodbe, to pa je tisto, kar jo motivira in kar ji daje publiciteto. Prosim, da ne pademo na to. Prosim vas,« je zapisala.
Odgovori na ta njen poziv so bili večinoma pozitivni. »Popolnoma se strinjam. Ne zaslužijo si priznanja... Ne morem razumeti smisla tega sovraštva! Vesel sem, da bodo to vsi ignorirali, oni si zgolj želijo naše reakcije,« so bili le nekateri komentarji tega njenega poziva. Te besede so očitno imele precej odziva, saj se pred centrom, v katerem so razstavljali žaljive karikature preroka Mohameda, ni pojavil niti en demonstrant. Če bi se, bi bilo število žrtev strelskega napada dveh teroristov najbrž še večje. Pravzaprav je tudi celoten dogodek minil brez težav, saj je do streljanja na parkirišču prišlo šele po koncu.
Tudi Muslim Girl, popularna stran ameriških muslimanov, je Gellerjevi odgovorila s posmehovanjem njenim risbam in s pozivom, naj ji bralci pošljejo lastne slike Mohameda na naslov »#DM2015«, da bi na ta način »na sovraštvo odgovorili z ljubeznijo«. Vendar je imel poziv ironično noto. Na spletni strani so namreč zapisali, da je Muhamed »najbolj pogosto ime na svetu« in »zagotovo vsak pozna Muhameda« in da je potrebno zato »slaviti različnost in njegove različne obraze« ter »povzdigniti njegovo humanost«. Tudi Linda Sarsour, voditeljica muslimanske skupnosti iz New Yorka, je dejala, da Gellerjeva »lahko nariše katerokoli karikaturo in vsekakor branim njeno pravico, da to stori. Zmeraj sem branila njeno pravico, da ostane šovinistka, jaz pa imam pravico, da se njenemu šovinizmu zoperstavim z lastnimi besedami«.
Muslimani v ZDA zato pred napadom na center napadalcem niso dali nikakršnega povoda za njihovo ravnanje. Tega pa seveda ne bi mogli reči za organizatorje tekmovanja v žaljivih karikaturah, ki spadajo v področje, zaščiteno s svobodo govora, vendar ni dvoma, da takšno tekmovanje istočasno predstavlja tudi tekmovanje v primitivizmu in žalitvah soljudi, kjer je že na podlagi statistike mogoče ugotoviti, da se bo ob še tako veliki večini muslimanov, ki strpno prenašajo omenjene provokacije, zmeraj našlo tudi nekaj fanatikov, ki bodo za napačno obrambo lika svojega preroka pripravljeni uporabiti tudi najbolj skrajna sredstva.