Ups, prodali so prevelik kos letališča

Slovenska vojska ima na ljubljanskem letališču hangarirano letalo Falcon, še iz leta 1994 letalo Turbolet in helikopter, s katerim država opravlja med drugim tudi helikoptersko gorsko reševanje. Vse do nedavnega težav s hranjenjem teh zračnih plovil in opravljanjem poletov z ljubljanskega letališča, ki je zaradi tega tudi opredeljeno kot državna kritična infrastruktura, ni bilo. Sedaj, po prodaji letališča nemškemu Fraportu, pa so se pojavili prvi očitki novega lastnika, češ da Slovenija oziroma Slovenska vojska moti njegovo posest in tržno dejavnost.

V Fraportu sicer uradno pravijo, da jih vojska ne moti in da je »že večkrat izrazila željo, da bi prostor v hangarju, ki ga uporablja, povečala«, a kot so pojasnili z ministrstva za obrambo, so dejansko iz nemškega Fraporta oziroma z ljubljanskega letališča dobili dopis, v katerem jih prosijo za ureditev razmer.

Slovenski državni holding (SDH) je skupaj z letališčem Fraportu prodal tudi 70 odstotkov hangarja, ki ga uporabljata vojska in policija za svoje potrebe. Uporabljata lahko 30 odstotkov hangarja, toda država pred prodajo zemljišča v njem ni nikoli razmejila, poleg tega pri manevriranju in hranjenju letal takšen prostor, zgolj 30 odstotkov hangarja, ne zadošča. Hočeš nočeš se mora zato falcon, če želi na letališko stezo, deloma voziti po zemljišču, na katerem ima služnostno pravico Nemčija, ki je lastnica Fraporta. Zato si, kot so še pojasnili na obrambnem ministrstvu, po novem prizadevajo, da bi nekako v upravljanje dobili ves hangar.

V SDH sicer težav z neurejenimi zemljišči ne vidijo, pojasnjujejo, da ima Fraport z državo sklenjeno ustrezno pogodbo o uporabi stavbne pravice, za kar država dobiva »dogovorjeno nadomestilo«. Na obrambnem ministrstvu pa pojasnjujejo, da »zemljiškoknjižno stanje celotnega območja letališča še ni ustrezno urejeno«, zaradi česar sedaj potekajo pogovori med generalnim sekretariatom vlade, Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana, ministrstvom za notranje zadeve, ministrstvom za infrastrukturo in ministrstvom za obrambo, da bi razmere uredili. V procesu urejanja lastništva »se ureja tudi vprašanje hangariranja letala Falcon, tako da bo ministrstvo za obrambo dobilo v upravljanje površino, ki bo zadostovala potrebam. Do ureditve razmer je sprejet dogovor, da se stanje ne spreminja.«

Ne le da država pred prodajo letališča ni opravila nobene posebne raziskave, niti varnostne analize, očitno pri vsem hitenju še celo v zemljiško knjigo ni pogledala.

Omenjeni primer seveda kaže, kako nepremišljeno in rokohitrsko je država prodala letališče. Ne le da pred tem ni opravila nobene posebne raziskave, niti varnostne analize, očitno še v zemljiško knjigo ni pogledala. Na ministrstvu za obrambo so recimo pri pregledu stanja na letališču ugotovili, da je kar celotni potniški terminal (terminal B) še vedno na zemljišču, za katero Fraport ne plačuje nobene najemnine in na katerem nima stavbne pravice. Poleg tega naj bi si Fraport sedaj prizadeval dobiti še stavbno pravico za parcele neposredno pred hangarjem vojske in policije – čemur vsaj v vojski nasprotujejo, saj jih skrbi, da bi pozneje preprečeval dostop do letališča oziroma začel zaračunavati služnost.

Edina sreča je, da je potniški terminal, katerega stanje je neurejeno, po površini večji od dela hangarja Slovenske vojske, katerega stanje je prav tako neurejeno. Generalni sekretariat vlade, ki sedaj usklajuje reševanje teh zapletov in kjer za pojasnila niso bili na voljo, bo morda lahko dosegel, da bo Fraport vojski odstopil ves hangar v zameno za terminal B s površino 3000 kvadratnih metrov. Čeprav je vrednost potniškega terminala veliko večja od 70 odstotkov hangarja. Zgolj upamo lahko, da pri privatizaciji Telekoma, ki ima infrastrukturo razpredeno po celotnem ozemlju Slovenije, ne bo podobne zmešnjave.