Kultura / Retrospektiva kiparja Stojana Batiča

V Galeriji Jakopič bo od 12. maja do 16. avgusta na ogled retrospektivna razstava Stojana Batiča, ki sodi med pomembnejše kiparje prve slovenske povojne generacije 20. stoletja. Na razstavi z naslovom Človek in mit, ki sta jo pripravili kustosinji Marija Skočir in Barbara Savenc, bo na ogled izčiščen izbor tistih del, ki avtorja najbolje identificirajo.

Batičeva kiparska pot se je začela pred sedemdesetimi leti, ko je kot prvi študent novoustanovljene ljubljanske Akademije upodabljajočih umetnosti (danes ALUO), stopil na likovno prizorišče in začel navduševati publiko s cikli male plastike in portreti. V slovensko umetnostno zgodovino se je uvrstil zlasti s spomeniki oz. javno plastiko, kot sta Balet v parku Tivoli ter Urška in povodni mož na Gospodarskem razstavišču, ki so zaznamovale posebej Ljubljano. Od snovanja v glini in klesanja v kamen je umetnik prešel k bronu, v katerem je ustvaril znameniti cikel rudarjev, ki ga je razvijal in nadgradil (1959–1965). Danes nas še bolj kot nekoč navdušuje cikel, ustvarjen v lignitu, v katerem je od figuralike, ki ji ostaja zvest in naklonjen vse do danes, prešel k brezpredmetnemu, abstraktnemu motivu. Od prvega cikla male plastike, ki je bil posvečen ženski figuri, je preko že omenjenih rudarjev s ciklom Satiriada segel k davnim in večnim mitom ter z njimi razprl pogled k jasnemu opozorilu na večna in v jedru temeljna človeška stremljenja, ki se jim ne more izogniti nobena nova generacija.

"Z izbranimi deli iz premočrtno in skrbno oblikovanega opusa se Stojan Batič današnjemu obiskovalcu retrospektivne razstave predstavlja kot kipar, ki je svoje ustvarjanje vseskozi utemeljeval na premišljeni izbiri materiala in njegovi tankočutni obravnavi; tako gledalca še naprej zapeljuje, da se prepušča občudovanju in zaznavanju vseh značilnosti klasične tradicije kiparstva, doživlja kiparjevo prisluškovanje "skritemu" v materialu ter si predstavlja vešče mojstrovo odstiranje in ustvarjanje umetnine, obstoječe v iluziji neminljivega," je ob razstavi zapisala ena od kustosinj Barbara Savenc.