Manj obsodb v Strasbourgu?

Predlog spremembe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij prinaša številne »manjše spremembe in dopolnitve«, so zapisali na ministrstvu za pravosodje. Že samo ena »manjša« sprememba utegne znižati znesek odškodnin, ki jih Slovenija plačuje zaradi obsodb evropskega sodišča za človekove pravice, zaradi katerih je doslej plačala več kot 160 tisoč evrov.

Za kaj gre? Slovenija je bila doslej pred sodiščem za človekove pravice šestnajstkrat obsojena zaradi prezasedenosti v zaporih oziroma neprimernih razmer za prestajanje kazni – Slovenija glede tega ni edina evropska država, niti razmere pri nas niso zelo skrb zbujajoče –, vedno pa je bila naša država obsojena zaradi neprimerne zaporske zakonodaje. In sicer zato, ker po besedah evropskih sodnikov zaporniku ne omogoča pravnega sredstva, »ki ima takojšen učinek na dejanske okoliščine odvzema prostosti posameznega pritožnika«. Težava je bila v tem, da je do sedaj pritožba zapornika, ki meni, da kazen prestaja v neprimernih razmerah, najprej romala do upravnika zapora, šele na drugi stopnji je o njej odločalo sodišče. Šlo je torej za dolgotrajen postopek.

Zdaj se bo zapornik lahko obrnil neposredno na krajevno pristojno sodišče. O njegovi pritožbi bo odločal predsednik sodišča, odločiti pa bo moral najkasneje v treh dneh. Lahko bo tudi preveril razmere na terenu. »Preden izda odločbo, lahko predsednik pristojnega sodišča s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih obsojenec navaja v zahtevi, in po potrebi opravi razgovor z obsojencem, ki je zahteval sodno varstvo, oziroma z drugimi obsojenci, tudi brez navzočnosti delavcev zavoda.«

Na državnem pravobranilstvu, ki zastopa Slovenijo v zadevah pred sodiščem v Strasbourgu, so takšno zakonsko spremembo v preteklosti (neuspešno) predlagali že več pravosodnim ministrom. Zato so zdaj zadovoljni, saj po njihovem zakonske spremembe dejansko predvidevajo »vzpostavitev učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bo lahko zapornik zahteval spremembo razmer, v katerih prestaja kazen zapora«.