Kritika / Prava nota 2

zadržan

Okvara.

Janet Jackson je leta 2004 med nastopom v polčasu SuperBowla poskrbela za škandal, ko ji je – ob duetu z Justinom Timberlakom – nenadoma “zatajila” obleka, tako je publika – tako tista na houstonskem štadionu kot ona doma, pred ekrani, s predsednikom Bushem vred – videla več, kot bi smela.

To “okvaro” so krstili za wardrobe malfunction. Na to se zdaj prilepi mjuzikl Prava nota 2, le da za škandal poskrbi debeluška (Rebel Wilson), članica a cappella senzacije Barden Bellas, ki med glasbeno točko nemočno obvisi z glavo navzdol, tako da publika – s predsednikom Obamo vred – vidi več, kot bi smela (nič hujšega, le njeno rit, kar pa imate lahko tudi za nerodno kombinacijo mizoginije in rasizma). Bellas, sicer akapelske državne prvakinje, suspendirajo (odpade “Victory Tour”, odpade petje himne), na ameriške odre pa se lahko vrnejo le pod pogojem, da osvojijo svetovni pokal na Danskem, kjer jih čaka duel s favoriti št. 1, arogantno tevtonsko skupino Das Sound Machine, ki izgleda preveč “nacistično”, da bi lahko zmagala. Mjuzikl Prava nota je bil mali hit, ki pa je – po zaslugi soundtracka – postal kulten, toda Prava nota 2,

tudi sicer ne ravno Cup Song, je le nadaljevanje hita, kar pomeni, da med uvodno “okvaro” in finalno “odrešitvijo” najdete le mašila, tipična za sequele: debeluška se zaplete v odbito romanco, Beca (Anna Kendrick) hoče postati glasbena producentka, skupina dobi novo članico (Hailee Steinfeld), prdenje, skavtski boot camp. Na koncu imate zanje le eno vprašanje: kdaj ste naštudirale tisto finalno točko?