Odbor za pravosodje zavrnil vse sklepe v zvezi s Fišerjem

Odbor za pravosodje je zavrnil vse sklepe, ki naj bi jih na izredni seji na temo ravnanj generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja sprejel državni zbor (DZ). To pomeni, da DZ v navedeni zadevi na izredni seji, ki so jo zahtevali v strankah SDS in NSi, ne bo sprejemal nobenih sklepov, ampak bo le opravil razpravo.

Sklepi so med drugim vsebovali predlog, da bi poslanci Državnotožilski svet pozvali, naj čim prej zavzame stališče o nepravilnostih, ki so jih pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca ugotovili nekateri organi, in odgovornosti Fišerja zanje. Vladi bi tudi predlagali, naj prouči možnost sprememb zakona o državnem tožilstvu, po katerih bi pravico predlagati razrešitev generalnega državnega tožilca znova dobila tudi vlada. V SMC in DeSUS so pred glasovanjem napovedali, da bodo v skladu s koalicijskim dogovorom glasovali proti sklepoma, ker menijo, da DZ Državnotožilskega sveta ni dolžan pozivati k nečemu, kar mora narediti že po zakonu. Prav tako se jim zdi neprimerno pozivati vlado, naj prouči možnosti sprememb zakona zgolj na podlagi konkretnega primera.

V SMC, DeSUS in SD so napovedali, da se v razpravo ne bodo vključevali, saj menijo, da se mora o zadevi najprej izreči Državnotožilski svet. S tem so v omenjenih strankah sledili mnenju vlade, v katerem je zapisala, da je v postopku imenovanja Škrleca prišlo do nepravilnosti, vendar pa bi bilo po njenem primerneje, da DZ razpravo opravi potem, ko se bo o zadevi izrekel omenjeni svet. Podobno je menil Jani Möderndorfer (ZaAB). V ZL pa po besedah Violete Tomič (ocenjujejo, da DZ nima nobene prisotnosti odločanja v omenjeni zadevi. »Tudi če sprejmemo predlagane sklepe, se ne bo spremenilo nič,« je dejala.

Kot smo pisali v Mladini, je usoda Fišerja tako ali tako »odvisna od tožilcev oziroma državnotožilskega sveta kot vrhovnega organa tožilske samouprave, ki ga sestavljajo tožilci in zunanji pravni strokovnjaki. Danes namreč velja, da lahko le državnotožilski svet, torej tožilci sami, predlagajo razrešitev prvega tožilca. To pristojnost so dobili s spremembo tožilskega zakona leta 2011, v času Pahorjeve vlade oziroma pravosodnega ministra Aleša Zalarja. In sicer z namenom tožilstvu zagotoviti večjo samostojnost oziroma varnost pred vplivi politike.« 

Fišer se je sicer znašel v omenjenih postopkih, ker je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da sta nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in Fišer ravnala koruptivno. Za Zalarja to ne bo imelo neposrednih posledic, ker funkcionarskega položaja ne zaseda več, od Fišerja pa SDS (že dalj časa) zahteva odstop, smo poročali v Mladini. 

Doslej še ni bil razrešen še noben generalni državni tožilec, niti Barbara Brezigar. Ko je minister za pravosodje Goran Klemenčič začel postopek za razrešitev generalnega državnega tožilca, se je to zgodilo šele drugič sploh in hkrati že drugič sedanjemu generalnemu državnemu tožilcu dr. Zvonku Fišerju.