Vatikan priznal Palestino

Vatikan je s palestinskimi oblastmi podpisal prvo dvostransko pogodbo, v kateri Sveti sedež tudi uradno priznava Palestino kot samostojno državo. Pogodba ureja položaj in izvajanje aktivnosti katoliške cerkve na območjih, ki so pod nadzorom palestinskih oblasti. V skupnem sporočilu Vatikana in palestinskih oblasti je zapisano, da je besedilo pogodbe usklajeno ter bo uradno podpisano "v bližnji prihodnosti". Namen pogodbe naj bi bil, kot je povedal Antoine Camilleri, namestnik zunanjega ministra Svetega sedeža, "izboljšanje življenja in aktivnosti katoliške cerkve in njeno pravno priznanje".

V nekaterim medijih so se po podpisu prve pogodbe pojavile trditve, da je Vatikan s podpisom te pogodbe "priznal Palestino". Tako so pogodbo očitno razumeli tudi v Palestini. Vendar pa predstavniki Vatikana zanikajo, da naj bi bila prva dvostranska pogodba s palestinskimi oblastmi dokaz mednarodnega priznanja Vatikana. Po oceni Vatikana je namreč do priznanja prišlo že pred tem dogodkom. "Palestinsko državo smo priznavali že od tedaj, ko je bila priznana v OZN, v našem uradnem letopisu pa je Palestina že uradno zapisana kot država," je dejal oče Federico Lombardi, tiskovni predstavnik Vatikana. Generalna skupščina OZN je namreč 29. novembra leta 2012 sprejela resolucijo, s katero je Palestini podelila status opazovalke. To je Vatikan, ki ima v OZN enak status pozdravil. Papež Fančišek je sicer pred letom dni ob obisku Palestine svoje goste že razveselil z izrazom "palestinska država". V intervjuju za vatikanski časnik L'Osservatore Romano je Camilleri dejal, da upa, da bo tudi ta dvostranski sporazum posredno pomagal Palestincem pri vzpostavitvi države in pri boljših odnosih z Izraelom. Hanan Ashrawi, članica izvršnega odbora PLO, je ob tem dejala, da "gre pomen tega priznanja preko političnih in pravnih meja in ima simboličen in moralni pomen ter vsem ljudem z zavestjo prinaša sporočilo, da si palestinski narod zasluži pravico do samoodločbe, formalno priznanje in državnost".

Prva dvostranska pogodba je zato vsekakor pomembna za Palestino in verjetno res pomeni prvi pravi formalni korak, ki pomeni priznanje Palestine. Priznane in nepriznane države se namreč lahko pogajajo, lahko celo podpisujejo večstranske sporazume ali sodelujejo v mednarodnih pobudah, ne da bi to pomenilo priznanje nepriznane države. Tudi podelitev statusa opazovalke v OZN ne pomeni nujno priznanje države. To bi veljalo le, če bi bila Palestina sprejeta v polnopravno članstvo. Povsem nekaj drugega pa je, če priznana in nepriznana država podpišeta dvostranski sporazum. Tudi zato, na primer, nemška diplomacija od Srbije bolj ali manj neprikrito zahteva podpis bilateralnega sporazuma s Prištino, saj dosedanje sporazume, pri katerih je bila zmeraj prisotna EU, ni mogoče označiti kot takšne, ki bi nesporno dokazovali priznanje Kosova s strani Srbije. Tega se zagotovo dobro zaveda tudi Vatikan, ki med drugim prav tako ni priznal Kosova in s to entiteto ni sklepal podobnih dvostranskih sporazumov.

V zvezi s priznanjem Palestine pa dodatna potrditev tega priznanja s strani Vatikana pred slovensko diplomacijo znova zastavlja vprašanje, kako dolgo še namerava Slovenija čakati s svojim priznanjem Palestine. Slovenski poslanci so o tem zadnjič razpravljali januarja in odločitev prestavili "za nekaj tednov", kar se je spremenilo v nekaj mesecev. Slovenska diplomacija znova zamuja pri tem, da bi Palestino – entiteto, ki je Slovenijo leta 1992 med prvimi priznala kot državo – čim prej tudi sama priznala kot državo. Nedavno je na primer celo britanski parlament v zgodovinskem glasovanju, ki se je izteklo precej drugače, kot so to predvidevali celo nekateri dobro obveščeni analitiki, z 274 glasovi za in 12 proti odločil, da britanski vladi predlaga, da prizna Palestino kot državo. Na podoben način je tudi švedski premier, socialdemokrat Stefan Löfven napovedal, da bo njegova država priznala Palestino. Palestino je do zdaj sicer priznalo že več kot 134 držav, med njimi tudi sedem članic EU, leta 2012 pa jo ji je pogojni državljanski status podelila tudi Generalna skupščina Združenih narodov, ki je tej državi podelila status opazovalke – nečlanice.

Slovenija Palestine doslej ni priznala, čeprav je ta Slovenijo priznala takoj po osamosvojitvi. Bila je ena izmed prvih, to je storila maja 1992. Tudi drugače Slovenija rada priznava nove države, celo tam, kjer je to za del mednarodne skupnosti precej bolj sporno kot v primeru Palestine. Leta 2008 je na primer nekdanji slovenski evropski poslanec Jelko Kacin v Evropskem parlamentu dejal, da "bosta v času slovenskega predsedovanja EU nastali dve novi državi, Kosovo in Palestina" ter slovenske politike obtožila, da nimajo hrabrosti povedati javnosti, da bo na Balkanu kmalu nastala nova država. Pa vendar nato s priznanjem Kosova, ki je samostojnost enostransko razglasilo na delu druge države Slovenija ni imela nikakršnih težav. Slovenija je leta 2011 sicer glasovala za članstvo Palestine v UNESCU in "dvignila" diplomatsko raven nekaterih svojih predstavništev in akreditacije vodij misije, ob glasovanju o statusu opazovalke v GS OZN pa so se slovenski diplomati preprosto vzdržali. Zunanji minister Karl Erjavec se je tedaj izgovarjal, da za sklep vlade "ni vedel". Na geografski karti sveta, objavljeni na Wikipediji je tako lepo vidno, da so bile proti novemu statusu Palestine v OZN predvsem ZDA (rdeče), da so bile maloštevilne države in med njimi tudi Slovenija vzdržane (rumena barva) ter da je velika večina sveta podprla sprejem Palestine v OZN. Sprejem resolucije, ki je status palestinske misije iz »entitete« spremenila v »opazovalno misijo države nečlanice« pa je bil po besedah Rijada Mansurja, predstavnika Palestine v OZN, »zgodovinski trenutek v borbi palestinskega naroda in v zgodovini OZN.« Slovenija pri tem ni dala svojega prispevka, čeprav naj bi bila naša diplomacija menda "samostojna".

Pri tem so za nov status v GS OZN leta 2012 glasovale celo mnoge druge evropske države, npr. Francija, Španija, Danska, Norveška in Švica. Na koncu je Generalna skupščina OZN z veliko večino 138 glasov »za« glasovala o tem, ali naj se Palestini prizna »status države opazovalke« in nečlanice OZN. Le 9 držav je glasovalo proti, 41 pa se jih je vzdržalo. Slovenijo pa tako v zvezi s Palestino, kljub številnim izjavam slovenskih politikov o tem, kako Slovenija podpira načelo samoodločbe, sedaj pri prvih sporazumih s Palestino prehiteva celo Vatikan. Kar je seveda še en velik plus za papeža Frančiška in še en velik minus za slovensko vlado, ki je priznanje Palestine prestavila v nejasno prihodnost predvsem zaradi zadržkov stranke SDS.