Brez trohice sočutja

Revni v Sloveniji so zavarovani pred vsemi upniki, razen ko je upnik banka, pri kateri ima revni odprt račun in ji dolguje plačilo za kako storitev. Po zakonu ni dovoljena izvršba, četudi upravičena, pri osebi, ki ima na računu zgolj socialne transferje, nakazane za tekoči mesec. Revni seveda obveznosti težko poravnavajo, zato pogosto doživljajo izvršbe. Ko banka, pri kateri ima tak dolžnik odprt transakcijski račun, dobi sklep o izvrš-

bi, ga zavrne. Vendar med tem, ko prejme sklep, in ugotovitvijo, da sklep ne bo izvršen, banka izpelje postopek, ki obsega več kot deset korakov. Od evidentiranja sklepa in sredstev na dolžnikovem računu do stikov s sodiščem, upniki, drugimi bankami in skrbniki javnih evidenc. Zato dolžniku banka stroške te storitve zaračuna in mu jih trga z računa.

Ministrstvi, pristojni za socialo in za pravosodje, sta rešitev za to težavo iskali več let. »Ljudje dobivajo 269 evrov denarne socialne pomoči, banka pa jim vzame po 30 evrov za stroške izvršbe,« je novembra lani dejala ministrica za socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak. »Ne boste verjeli, že eno leto se z bankami in drugimi akterji pogovarjamo o tem. Rešitve so različne, a še nimamo take, ki ne bi stala več tisoč evrov.«

Očitno so nad iskanjem rešitve obupali. »V Združenju bank Slovenije so prepoznali problem, vendar niso bili pripravljeni na nobeno rešitev za izboljšanje položaja socialno ogroženih,« pojasnjujejo na ministrstvu za socialne zadeve.

Vlada zdaj predlaga spremembe zakonodaje, po katerih si banke stroškov storitev ne bodo več mogle poplačati iz sredstev, ki so izvzeta iz izvršbe. Interesa bank torej preprosto ni upoštevala in s tem jih je precej razburila. Delo je objavilo stališče združenja bank, ki opozarja, da jih zakon zavezuje, da opravljajo storitve, povezane z izvršbami, hkrati pa jim bo zdaj prepovedoval, da si pri nekaterih osebah stroške storitev povrnejo. »Takšno ravnanje bi bilo mogoče samo, če bi stroške banki poravnal tisti, ki ji je naložil tovrstne aktivnosti, torej država ali upnik, kot v primeru, ko se določi cenilec ali izvedenec,« je sporočilo združenje in napovedalo ustavno presojo.

Na ministrstvu za delo banke zavračajo. »Pričakovali smo, da bodo banke zaradi milijardne dokapitalizacije državljanov pokazale več družbene odgovornosti,« odgovarjajo.