Za čigav blagor?

Obalno zavetišče za zavržene živali v Dvorih pri Svetem Antonu že 13. leto upravlja Obalno društvo proti mučenju živali, 30. junija pa se mu pogodba izteče. Po prejšnji ureditvi so upravljavca izbrali na podlagi javnega razpisa, sedaj pa je v pripravi sprememba odloka o zagotavljanju javne službe na področju zaščite živali, ki bo občinam dovoljevala neposredno podeljevanje koncesije za upravljanje zavetišča. Mestna občina Koper bo z Občino Izola in Občino Piran upravljanje zaupala Komunali Koper, ki jo vodi Gašpar Gašpar Mišič.

Zaradi namere o spremembi odloka je društvo objavilo peticijo in do sedaj jo je podpisalo več kot 8000 ljudi. Med drugim so predstavniki društva v njej zapisali, da seveda ne mislijo, da so edini sposobni voditi zavetišče, a so »trdnega mnenja, da se morajo z zapuščenimi živalmi ukvarjati ljudje, ki imajo visoke moralne in etične vrednote, ki so sočutni in empatični do drugih živih in čutečih bitij in ki jim je dobrobit živali edini cilj«.

Na torkovi novinarski konferenci so občine društvu očitale »medijsko blatenje in širjenje neresnic« na račun občin in obalne veterinarske stroke. Predsednica Obalnega društva proti mučenju živali Andreja Krivec Bogataj se je na to odzvala: »Nič nismo žalili, in četudi bi, imamo vso pravico, da objavimo svoje izkušnje v dolgoletnem delu z njimi in izrazimo nezadovoljstvo.« Domnevno se po besedah Krivec Bogatajeve v ozadju skrivajo kadrovski apetiti podpornikov koprskega župana.

Obalne občine so prepričane, da bo novi upravljavec poleg večje urejenosti zavetišča zagotavljal tudi večji nadzor nad stanjem živali in večjo transparentnost delovanja. Iz društva pa jim odgovarjajo, da so sami vedno delovali z največjo mogočo transparentnostjo. »Menimo, da smo pri delu zelo uspešni, saj smo eno najbolj prepoznavnih zavetišč v Sloveniji. Smo korektni, delujemo v prid živali in z minimalnimi finančnimi sredstvi iz občinskih proračunov oskrbujemo živali na lastne stroške,« je dejala Krivec Bogatajeva. Komunala Koper na vprašanje, od kod bo dobila preostala finančna sredstva, ni odgovorila, saj naj bi bile občine še v postopku odločanja o tem, kako bo javna služba na področju varstva živali organizirana v prihodnje.

Med drugim se v društvu bojijo, da bo novo vodstvo živalim zagotavljalo izključno to, kar je po zakonu dolžno – sem spada 30 dni vzdrževanja živali, ki jih financira lokalna skupnost, 31. dan pa žival postane strošek upravljavca. Ker le redkokatera žival tako hitro najde posvojitelja, so zaskrbljeni, da bodo številne evtanazirane. Občine in Komunala zagotavljajo, da se to ne bo zgodilo.

Namen občin je slediti zgledu mariborskega zavetišča, ki ga je do leta 2012 upravljalo Društvo za zaščito živali Maribor. Upravljanje je zaradi težav s financiranjem opustilo, prevzelo pa ga je javno komunalno podjetje Snaga. V društvu opozarjajo, da po javno dostopnih podatkih iz letnih poročil podjetje že tri leta ustvarja veliko izgubo. »Res ne razumemo, kako si lahko obalne občine za vzor vzamejo podjetje, ki z dejavnostjo zavetišča ustvarja astronomske izgube,« so zapisali.

Društvo je še povedalo, da ga množična podpora slovenskega prebivalstva, ki podpisuje peticijo, vedno bolj prepričuje, da bi moralo, če bo odlok sprejet, zahtevati razpis referenduma.