Najkrajše vojne v zgodovini

Britanski Independent je bralcem predstavil deset najkrajših vojn v zgodovini. Na tem seznamu se omenja tudi "desetdnevna vojna" v Sloveniji, ki zavzema mesto nekje v zlati sredini. Slovenska vojna za osamosvojitev je namreč peta najkrajša vojna v zgodovini človeštva.

Na prvem mestu je angleško-zanzibarska vojna iz leta 1896, ki je trajala samo 38 minut. Tega leta je namreč vojna mornarica Velike Britanije porazila vojsko zanzibarskega sultana po samo 38 minutah spopada. Neposreden razlog za to vojno je bila menjava vladarja na prestolu Zanzibarja. Po smrti VB naklonjenega sultana Hamada bin Thuwainija 25. avgusta 1896 je prestol zasedel sultan Khalid bin Bargaš, čeprav so bile britanske oblasti bolj naklonjene Hamudu bin Muhammedu, ki je bolj ustrezal britanskim interesom. V skladu s pogodbo podpisano leta 1886 pa je bil pogoj za upravljanje sultanata predhodni pristanek britanskega konzula. Ker sultan Bargaš tega pristanka ni dobil, bi se moral umakniti s prestola. Vendar tega ni želel storiti. Britanci so mu postavili ultimat, novi sultan pa se je zabarikadiral v palačo in na pomoč poklical osebno gardo. Ko se je ultimat 27. avgusta iztekel je v zanzibarsko pristanišče ob 9. uri zjutraj že prispela skupina, ki so jo sestavljale dve križarki, dve topnjači, 150 marincev in mornarjev in 900 zanzibarskih vojakov. Palačo je branilo okoli 2800 Zanzibarcev, večinoma civilistov, pa tudi članov osebne garde in sužnjev. Branilci so imeli nekaj topov in strojnic. Vendar je že topniški ogenj z ladij dve minuti čez deveto takoj zanetil požar v palači in onesposobil obrambno topništvo in strojnice. Britanci so potopili še eno zanzibarsko kraljevo jahto HHS Glasgow in dve manjši ladji. Ob deveti uri in 40 minut so na palači dvignili belo zastavo in najkrajša "vojna" v zgodovini je bila s tem končana. Na strani sultanata je bilo 500 mrtvih branilcev, Velika Britanija pa jo je odnesla s samo enim ranjenim. Oblast je prevzel sultan Hamud, ki je takoj oblikoval Veliki Britaniji zelo naklonjeno in v resnici – marionetno vlado.

Drugo mesto je zavzela "nogometna vojna" med El Salvadorjem in Hondurasom leta 1969, ki je izbruhnila zaradi protestov, nastalih po podaljških kvalifikacijske tekme za Svetovni prvenstvo v nogometu, ko je reprezentanca El Salvadorja zmagala z 3 : 2. Protesti so se spremenili v prave spopade na meji, vojna pa je trajala 100 ur. Na tretjem mestu je šestdnevna vojna iz leta 1967, v kateri je Izrael v samo šestih dnevih porazil Egipt, Jordan, Sirijo in Irak. Na četrtem mestu je rusko-gruzijska vojna iz leta 2008, ki je trajala šest dni, od 7. do 12. avgusta tega leta in se je končala z zmago Rusije. Gruzija je namreč zaskrbljena po odcepitvi Kosova in po nekaterih podobnih korakih oblasti Abhazije in Južne Osetije želela z vojaško akcijo doseči ponoven nadzor nad ozemlji separatističnih pokrajin, vendar je separatistom na pomoč priskočila Rusija in dosegla preobrat na bojišču.

Na petem mestu seznama najkrajših vojn v zgodovini je vsem dobro znana slovenska "desetdnevna vojna", ki je trajala od 27. 6. do 7. 7. 1991 in se je končala z moratorijem ter Brionskim sporazumom. Šesto mesto je zasedel "petriški incident" oziroma "vojna izgubljenega psa" med Bolgarijo in Grčijo iz leta 1925, ki je trajala 11 dni, od 19. do 29. oktobra. Po nekaterih pričevanjih je do vojne prišlo zato, ker so bolgarski graničarji ubili grškega vojaka, ki je stekel za svojim psom. Na sedmem mestu je indijsko-pakistanska vojna iz leta 1971, ki je trajala 13 dni. Na osmem mestu je srbsko-bolgarska vojna iz leta 1885, ki je trajala samo dan več, končala pa se je s porazom Kraljevine Srbije, ki je tedaj nasprotovala združitvi Bolgarije. Na devetem mestu je normansko osvajanje Anglije iz leta 1066, ki je trajalo samo 17 dni. Vilijem Osvajalec je na angleški otok prispel 28. septembra, v bitki pri Hastingsu pa je zmagal že 14. oktobra. Zadnje, deseto mesto je pripadlo gruzijsko-armenski vojni iz leta 1918, ki je trajala 24 dni, nastala pa je zaradi obmejnega spora po umiku otomanskega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne.