Neodvisna vladna služba

Z novim zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja bomo dobili neodvisnega zagovornika enakosti, so se ob predstavitvi zakona pohvalili na ministrstvu za delo. Končno, čas je že bil, saj to od Slovenije zahtevajo mednarodne zaveze, zadnje leto pa tudi Evropska unija.

Zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc je nad predlogom zakona razočaran. Upa, da bo politika pripravljena na dopolnitve, ki bi vladi omogočile izpolniti zaveze do mednarodne skupnosti. Vernik Šetinc sicer meni, da je predlog zakona dobra iztočnica, vendar pa po njegovem potrebuje obsežne dopolnitve.

Zagovornik opozarja, da gre zakon v nekaterih točkah korak nazaj in pomeni »regresijo v doseženih materialnih in procesnih standardih varstva, glede tega, kaj je prepovedano in kaj ni«, saj odpira možnosti za izjeme, ki so izključene od varstva pred diskriminacijo, »med drugim pravne osebe ne bi bile več varovane pred diskriminacijo«. Poleg tega bo novi »neodvisni« zagovornik enakosti, kot ga predvideva predlog zakona, še vedno zgolj del vlade, vladna služba, urad. Zakon tudi ne predvideva uvedbe učinkovitega sistema pravnih sredstev zoper diskriminacijo, »ki ga sedaj nimamo, ker gre za razpršen sistem in nihče ni specializiran za obravnavo teh vprašanj«.

Nobeno, niti neodvisno telo za varstvo enakosti oziroma pregon diskriminacije ne more biti učinkovito, če nima pravih pristojnosti. Predlog zakona je sicer korak naprej od sedanjega stanja in zagovorniku daje vlogo stranskega udeleženca v postopku, vendar to po mnenju Vernika Šetinca v praksi ne pomeni nič. »Če zagovornik enakosti ne bo imel pristojnosti sprožiti spora glede diskriminacije, potem tega ne bo storil nihče in sploh ne bo postopkov.« Za ureditev tega, ključnega vprašanja je po njegovem nujna uvedba specializiranega pravnega sredstva. Glavna težava naj bi bila sicer v tem, da politika, v tem primeru vladajoča koalicija, v institut zagovornika enakosti ni pripravljena vložiti več finančnih sredstev, kot jih je vlagala doslej, to pa je v bistvu dobrih 25 tisoč evrov na leto, kolikor znaša bruto plača zagovornika, ki je doslej deloval kot deklica za vse, saj je bil edini zaposleni.

To je nelogično, ker sredstva, vložena v boj proti diskriminaciji ne bi bila nič, kot pravi Vernik Šetinc, »v primerjavi s tem, koliko nas v obliki odškodnin pred evropskim sodiščem stane dejstvo, da nimamo urejenega boja proti diskriminaciji«.