Ali digitalni merilniki res izboljšujejo zdravje?
Spremljanje lastnega telesa je v dobi digitalne revolucije v zdravstveni oskrbi postalo enostavno. Na trgu je nešteto naprav, ki omogočajo merjenje različnih telesnih parametrov na dnevni ravni. S tem posameznik dobiva podatke o tem, kako se obnaša njegovo telo in kako zdravje izboljšati. Ali res?
Larry Smarr, astrofizik in računalniški znanstvenik, od trenutka ko se zbudi, meri vse, kar se na telesu izmeriti da: srčni utrip, krvni tlak, stopnjo stresa, težo, število prehojenih korakov, stopnic nadstropij, število ur spanca... Kot piše Ariana Eunjung Cha v Guardianu, bi Smarr bil lahko »najbolj izmerjen človek na svetu«, že 15 let je namreč obseden z najbolj kompleksnim predmetom, na katerem je kdajkoli izvajal poskuse: svojim telesom.
Smarr spremlja več kot 150 različnih parametrov. Nekatere meri neprestano z brezžično napravo, pripeto za pas, nekatere beleži dnevno – na primer težo, druge, na primer kri in bakterije v črevesju pa enkrat mesečno. Smarr to početje primerja s skrbjo za avto: »Natančno vemo, koliko bencina še imamo, kakšna je temperatura motorja, kako hitro gremo. Z merjenjem dejansko ustvarjam armaturno ploščo za svoje telo,« pojasnjuje Smarr, sicer profesor na Univerzi v Kaliforniji.
A Smarr v svojem početju ni osamljen– digitalni merilniki postajajo čedalje bolj popularni. »Eksplozija« ekstremnega spremljanja dogajanja v telesu posameznika je del digitalne revolucije v zdravstveni oskrbi. Kot piše novinarka v Guardianu, vizionarji, ki so ustvarili Apple, Google, BlackBerry, Microsoft in Sun Microsystems in ki poskušajo regenerirati in reprogramirati človeško telo.
Podatki, ki jih zbirajo digitalni merilniki, vsebujejo vzorce, ki bi lahko razkrili, kaj pri prehranjevanju, vadbi ali v okolju prispeva k bolezni. Deborah Estrin iz Univerze Cornell je sicer prepričana, da je pridobiti podatke veliko lažje kot jih koristno uporabiti. A kot poudarja Snarr, naprave in testi za spremljanje telesnih parametrov povečujejo osebno odgovornost za lastno zdravje. Vse več raziskav dokazuje, da pacienti, ki spremljajo svojo prehrano in fizično aktivnost, dosegajo boljše rezultate kot tisti, ki jih ne, kar dejansko potrjuje Snarrovo domnevo o krepitvi osebne odgovornosti, piše Chajeva v Guardianu.
A mnogi so do tovrstnega zbiranja in spremljanja podatkov kritični, saj se pojavljajo dileme glede točnosti teh podatkov, pa tudi zasebnosti – kdo si lasti zbrane zdravstvene podatke in na kakšen način so lahko uporabljeni. Leta 2011 so recimo nekateri uporabniki merilnikov za vadbo opazili, da so podatki o njihovi seksualni aktivnosti avtomatsko javno deljeni. Prav tako bi lahko bili podatki zlorabljeni v pravnih zadevah – pred nekaj leti je v San Franciscu kolesar zbil pešca, tožilci pa so s pomočjo kolesarjevega fitnes merilca z GPS sledilcem dokazali, da je pospeševal in prevozil več stop znakov.