Smrtonosna pomoč sovražniku
Padec Mosula pred letom dni je predstavljal prvi večji uspeh tvorbe, ki se danes imenuje Islamska država oz. ISIS. Te dni je o tem, kaj so za seboj v Mosulu pustili iraški vojaki, ki so se odločili zapustiti mesto, spregovoril iraški predsednik vlade Haider al Abadi. Številke so presenetljive in po svoje pojasnjujejo, zakaj ISIS-a danes ni več mogoče tako preprosto ustaviti, kot bi to želela oblast v Bagdadu in njeni ameriški zavezniki.
Kot poroča CNBC, so pripadniki Islamske države dobili v posest 2300 oklepnih vozil Humvee, najmanj 40 največjih ameriških tankov M1A1 Abrams, 74.000 strojnic, 52 težkih samohodnih havbic M198 ter ogromno število lažjega pehotnega orožja, minometov, raketometov, min, eksplozivnih sredstev in podobno. Samo hiter seštevek teh izgub pokaže, da so pripadniki ISIS-a skorajda neposredno iz rok ZDA dobili za 219 milijonov dolarjev vredno vojaško opremo. To pa je istočasno samo delček celotne opreme, ki je v zadnjem letu padla v roke upornikom v Iraku in Siriji. Podobna zgodba se je namreč ponovila tudi v Ramadiju prejšnji teden. Pri tem trditve ameriškega obrambnega ministra Ashtona Carterja, da naj bi iraška vojska mesto zapustila zaradi »pomanjkanja volje za bojevanje«, ne držijo povsem. Iraške sile so namreč zdržale več kot leto dni obleganja, pri čemer so bile ves čas slabo oskrbovane. Kapljo čez rob je prelila informacija, da je tudi zadnji konvoj z pomočjo in orožjem padel v zasedo ISIS-a ter dejstvo, da so pripadniki ISIS-a mesto napadli z okoli 50 težkimi tovornjaki-bombami, ki so na svoji morilski poti preprosto razstrelili celotne četrti in enotam za seboj omogočili hiter prodor.
Redna iraška vojska je nato ob umiku v Ramadiju za seboj znova pustila veliko količino vojaške opreme. Skupaj z več sto milijonov dolarjev, ki so jih uporniki ukradli iz bank in podjetij ter z nadzorom dobičkonosne trgovine z nafto, so se nato lahko oskrbeli še z dodatnim orožjem. Njihov arzenal sedaj vsebuje zastarele sovjetske tanke, moderno ameriško opremo in razno orožje, kupljeno na črnem trgu. James Carafano, podpredsednik zunanjepolitičnih in obrambnih študij v fundaciji Heritage, je že lani opozoril, da je ISIS organiziral izjemno silo, proti kateri se bo težko boriti, kajti za ZDA je sedaj »problem, da je ISIS opremljen enako dobro ali še boljše kot tiste sile, ki se borijo proti tej skupini«. Gordon Adams, vojaški strokovnjak na Ameriški univerzi, opozarja, da je ISIS pridobil tudi velike količine ruskega orožja, ki ga imajo vojaki sirske armade ter da smo soočeni s »težavnim fenomenom, da pomagamo opremljati našega sovražnika.« Anthony H. Cordesman, vojaški analitik Centra za strateške in mednarodne študije pa ocenjuje, da je zelo verjetno, da je ISIS pridobil toliko orožja, kot ga potrebujejo tri do štiri divizije iraške redne vojske. In čeprav je ameriški predsednik Barack Obama zatrdil, da bo cilj zračnih napadov na ISIS »degradacija in uničenje« njihovih bojnih sredstev, realnost državljanske vojne, v kateri se je znašel Irak po zahodni intervenciji, dokazuje, da je ta cilj vse bolj oddaljen. Prav nasprotno, ISIS se je ob zadnjih spopadih občutno okrepil.
Tega procesa pa očitno še ne bo konec tako kmalu. Lani je ameriški State Department odobril prodajo novih 1000 »Humveejev«, strojnic, metalcev granat in podobno. ZDA so tudi ob svojem odhodu iz Iraka iraški vojski podarile 250 oklepnih vozil in veliko druge opreme. V prihodnje pa bodo poslale še več sto milijonov vredne opreme. In po vsej verjetnosti bo vsaj del te opreme znova sejal smrt ne samo na eni, pač pa izmenično kar na obeh straneh hitro spreminjajoče se frontne črte v Iraku in Siriji.