Jurski svet

Prehranjevanje z ljudmi.

Vau! Jurski svet je huda obsodba kapitalizma. Ali bolje rečeno: stal je 150 milijonov dolarjev, toda težko boste našli hujšo, neposrednejšo in pikantnejšo obsodbo kapitalizma.

Jurski svet je obsodba kapitalizma, ki mu je pohlep vzel vid in sposobnost presoje, tako da ga nič več, prav nič več – nobena tragedija, nobena katastrofa – ne izuči. Kot vemo, se je pred dvaindvajsetimi leti projekt “Jurski park” – tematski park oživljenih dinozavrov – končal s katastrofo, toda globalna korporacija Masrani, prepričana v svojo vsemogočnost in zvesta svojemu pohlepu, zdaj to ponovi: na otoku Nublar, nedaleč od Kostarike, zgradi nov Jurski park, alias “Jurski svet” – novo napako, novo katastrofo, novo tragedijo, še hujšo od originalne. Ja, dinozavrom – orjaškim, genetsko spremenjenim, hibridnim (Indominus Rex, večji od T-Rexa!) – se tokrat še bolj zmeša, in ja, tokrat imajo na voljo kakih 20.000 nemočnih turistov, ready-made hrano, res kakovosten obrok. Ljudi je kot pečka! “We want to be thrilled!” Vedo, kaj se je zgodilo prvič, pa to kljub temu ponovijo. Vedo, kakšne so bile posledice jurske špekulacije, pa se kljub temu vrnejo nazaj, v status quo ante – še enkrat ustvarijo razmere, ki so povzročile katastrofo. Kar nas spomni na poživinjeno, deregulirano finančno industrijo, ki je – gnana z neoliberalno teologijo – povzročila katastrofalno finančno in gospodarsko krizo, zdaj pa povsod puščajo, da nas finančna industrija in neoliberalna teologija še enkrat ženeta v isti tematski park, v katerem nas čaka, kot namiguje Jurski svet, izumrtje, navsezadnje, ljudje so le hrana kapitalizma. Kapitalizem je tako kanibalski kot poživinjeni, deregulirani, iracionalni, pošastni Rexi in kot iracionalni, poživinjeni, deregulirani, pošastni finančni produkti, ki jih ustvarja kapitalizem. Jasno, v “Jurskem svetu” mislijo, da je vse pod kontrolo in da so ljudje varni, da je torej to, kar se dogaja v tematskem parku, kamor se zgrinjajo nič hudega sluteči turisti, povsem regulirano, navsezadnje, Chris Pratt v tem zglancanem state-of-the-art kompleksu dinozavre – neoliberalna čudesa, produkte genetskega inženiringa – trenira, pacificira in udomačuje (in to mu gre spočetka kar dobro od rok), toda ko se tem sanjskim, čudežnim “produktom” zmeša, ko se torej obrnejo proti svojim stvarnikom, postanejo žrela, ne le hommage Stevenu Spielbergu, ki je Jurski park režiral, Jurski svet pa produciral, ampak svarilo, da se kapitalizem prehranjuje z ljudmi in da nove tehnologije ustvarja le zato, da bi se z ljudmi lažje prehranjeval. Kapital nima več kam, vse “priložnosti” in vse “divjine” je že izžel, zato mu očitno preostane zgolj še to, kar je izumrlo, recimo dinozavri. V Jurskem svetu kapital oživlja izumrlo življenje, to pa zato, da bi ga lahko privatiziral. In če kaj, potem je prav to ultimativna privatizacija. Dinozavri so sanjski, res ultimativni delavci, saj nimajo nobenih pravic. Niti socialnih niti delovnih. Niti političnih niti kulturnih. Oživljanje vseh teh primitivnih bitij pa je kakopak oživljanje primitivnosti – in sodobni neoliberalni, kreacionistični kapitalizem počne natanko to: oživlja primitivnost, ljudi pa vidi kot nekaj mrtvega, izumrlega. Kot nekaj, kar sobiva z dinozavri.