Mednarodni denarni sklad med teorijo in prakso

Najnovejša raziskava Mednarodnega denarnega sklada (MDS) je na podlagi analiz v razvitih in državah v razvoju odkrila, da ekonomska neenakost negativno vpliva na gospodarsko rast. Raziskovalci so zavrnili uspešnost »trickle down« ekonomije in pozvali državne oblasti, da omogočijo večje prihodke dvajsetim odstotkom najrevnejših državljanov, neenakost pa označili za »glavni izziv našega časa«.

Empirične meritve so pokazale, da večja fleksibilnost trga dela, nizke minimalne plače in nerazviti ali šibki sindikati povzročajo rast neenakosti, h kateri dodatno pripomorejo tudi regresivna obdavčitev in globalizacija. To pa ima pomembne posledice za splošno ekonomsko rast. Raziskava namreč kaže, da rast prihodkov najbogatejše petine prebivalcev na srednji rok vodi k padcu BDP-ja. Ko se prihodki najbogatejših povečajo za 1%, temu v povprečju sledi padec BDP-ja za 0.08%, medtem ko enaka rast prihodkov najrevnejših vodi k rasti BDP-ja za 0.38%.

Strokovnjaki zato priporočajo, da bi se državne oblasti morale lotiti problema neenakosti in revščine z vsemi potrebnimi sredstvi, predvsem z reformo zdravstva in šolstva ter bolj progresivno obdavčitvijo. Podobna opozorila je izrazila že generalna direktorica MDS Christine Lagarde, pa tudi prejšnje raziskave, ki so pokazale, da ima redistributivna politika pozitiven vpliv na ekonomski razvoj države.

Mnogi svetovni ekonomisti, najbolj odmevno Thomas Piketty, in institucije že nekaj časa opozarjajo, da je obstoječ neoliberalni model škodljiv tako za posameznike kot tudi za ekonomijo kot tako. Zdaj pa to vse bolj prepoznava tudi MDS. Ta je sicer v mednarodni ekonomski politiki glavni podpornik neoliberalizma, ki ga je državam vsiljeval med vzhodnoazijsko krizo v devetdesetih, globalno recesijo po letu 2008, nazadnje pa pri nepopustljivem odnosu do Grčije.

Ponavlja se zgodba s politiko varčevanja. Tudi pri tej strokovnjaki MDS ugotavljajo, da ima pretirano zategovanje pasu škodljive posledice za ekonomijo, pa ga vodstvo sklada od držav še naprej zahteva. Postavlja se vprašanje, zakaj MDS vztraja pri politiki, ki jo tudi sam vsakič na novo prepozna kot škodljivo. Morda je razlog v tem, da politike ne vodijo strokovnjaki in strokovni argumenti, pač pa ozki interesi kapitala in pripadniki najbogatejšega odstotka človeštva.