Smrt in trg

V Sloveniji področje pogrebne in pokopališke dejavnosti ureja zakon iz leta 1984. Kljub številnim poskusom v preteklosti, da bi zakon posodobili in prilagodili razmeram, so vsi predlogi padli.

Veljavni zakon določa, da se dejavnost izvaja kot gospodarska javna služba. Ministrstvo za gospodarstvo je konec maja v javno razpravo dalo novi zakon s predvideno možnostjo liberalizacije pogrebnih storitev, ki bi jih v večji meri prepustili trgu.

Javna podjetja, ki se ukvarjajo s pogrebnimi in pokopališkimi storitvami, pa tudi večina občin, taki rešitvi nasprotujejo. »Pri tej dejavnosti ne gre za klasično ponudbo in povpraševanje, saj se svojci s storitvijo srečajo redko, morajo jo naročiti v kratkem času, ko so v težkem čustvenem položaju. Zaradi tega ne morejo narediti raziskave trga. Tudi če bi jo, cenovna primerjava ne da jasne slike. Na prostem trgu pač vsak lahko zaračuna, kar hoče,« pravi Robert Martinčič, direktor javnega podjetja Žale.

Četudi veljavni zakon zapoveduje, da je treba pogrebne in pokopališke storitve opravljati v okviru gospodarske javne službe, to ne velja po vsej Sloveniji. Kot pravi Jožica Ciof, lastnica zasebnega pogrebnega podjetja Alzis iz Maribora, so v preteklosti javna komunalna podjetja pokrivala zgolj večja mesta in kraje. »Manjših krajev, vaških pokopališč, ni pokrival nihče. Grobove so kopali vaški posebneži, pokojnika so oskrbovali svojci na domu ... Na območju Slovenije enostavno ni bil zagotovljen enak dostop do pogrebnih storitev. Zato smo se začeli pojavljati zasebniki. Vsi smo od države dobili odločbe, ki nam dovoljujejo opravljanje pogrebnih storitev.« Že 25 let pogrebne storitve opravljajo zasebna podjetja. »Treba je samo legalizirati obstoječe stanje. Javna podjetja pa si želijo monopol.«