Američani vohunili za zadnjimi tremi francoskimi predsedniki
Ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) je, kot je razkril WikiLeaks, vohunila za zadnjimi tremi francoskimi predsedniki – sedanjim Francisom Holandom ter predhodnima Nicolasom Sarkozyjem in Jacquesom Chiracom. Nadzorovala je mobilne telefone predsednika in njegovih uslužbencev, vohunila pa naj bi tudi za drugimi visokimi uradniki.
Vsebino tajnih obveščevalnih dokumentov, ki razkrivajo početje Američanov, sta v sodelovanju z WikiLeaksom objavila časnika Liberation in Mediapart. Dokumenti med drugim poročajo o tajnih srečanjih Hollanda z nemško opozicijo o grški krizi, o zaskrbljenosti Sarkozyja zaradi ameriškega vohunjenja v Franciji in prizadevanjih v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Najnovejši razkriti dokument nosi datum 22. maj 2012, kar pomeni, da je nastal malo potem, ko je Hollande zasedel predsedniški položaj. Ta dokument poroča o skrivnih srečanjih, namenjenih razpravi o morebitnem izstopu Grčije iz območja evra.
Dokumenti razkrivajo tudi, da je Hollande po srečanju z Merklovo stopil v stik z vodjo nemških socialdemokratov Sigmarjem Gabrielom in ga povabil na pogovore v Pariz. Poročilo ob tem navaja, da je takratni francoski premier Jean-Marc Ayrault Hollandu svetoval, naj bo to srečanje tajno, da bi se izognil "diplomatskim težavam", če bi kanclerka izvedela, da se Pariz brez njene vednosti sestaja z nemško opozicijo.
Kar se tiče Sarkozyja, NSA glede na razkrite dokumente trdi, da je bil po finančni krizi leta 2008 prepričan, da bo Washington poslej upošteval nekatere njegove nasvete. "Po njegovem mnenju ZDA tokrat prvič pri upravljanju svetovne krize niso delovale in bo zato sedaj Francija prevzela vodstvo," piše NSA in dodaja, da Sarkozy sebe vidi kot edinega, ki lahko reši svetovno finančno krizo. Dokumenti prav tako razkrivajo, da je Sarkozy razmišljal o morebitni skupni pobudi s takratnim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom na Bližnjem vzhodu, a brez ZDA. Drug dokument iz leta 2010 razkriva pogovore Sarkozyja s takratnim francoskim veleposlanikom v Parizu Pierrom Vimontom in svetovalcem Jeanom-Davidom Levittom, in sicer o temah, o katerih je nameraval spregovoriti na srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Kot ob tem piše Mediapart, to dokazuje, da se je Pariz popolnoma zavedal ameriškega vohunjenja.
O Chiracu pa NSA piše, da je, glede na ukaze, ki jih je dajal takratnemu francoskemu zunanjemu ministru Philippu Douste-Blazyju, tega ministra obravnaval kot nekoga, ki ima nagnjenje za netočne in neprimerne izjave.
Hollande je že včeraj dopoldan sklical izredno zasedanje obrambnega sveta, na katerem se bodo posvetovali o "naravi v tisku razširjenih informacij in smiselnih posledicah".
"Težko je sprejeti, da lahko med zavezniki obstaja tovrstna dejavnost, predvsem ko gre za prisluškovanje, povezano s predsednikom republike," je izjavil tiskovni predstavnik francoske vlade in kmetijski minister Stephane Le Foll. "Ko se borimo proti terorizmu, si je težko predstavljati ali razumeti, kaj bi nekega zaveznika motiviralo v prisluškovanje drugim zaveznikom," je še dodal.
Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je ob najnovejšem razkritju zapisal, da ima francosko ljudstvo pravico izvedeti, da je izvoljena vlada žrtev sovražnega nadziranja s strani domnevnega zaveznika. Kot pa ocenjuje francoska tiskovna agencija AFP, so glavna novica prav prisluhi trojici francoskih predsednikov, saj dokumenti sicer ne prinašajo kakih pretresljivih razkritij. Po navedbah francoskih parlamentarcev naj bi se Obama in Hollande slišala v prihodnjih urah.