Kaj pa slovensko ustavno sodišče?

Ameriško vrhovno sodišče, ki opravlja funkcijo ustavnega sodišča, kot jo poznamo v Evropi, je odločilo, da je poroka ustavna pravica in zatorej velja za vse, tudi za istospolno usmerjene. Ameriški vrhovni sodniki so bili postavljeni pred isto dilemo, kot so glede referenduma o izenačitvi zakonske zveze istospolnih in heteroseksualnih parov postavljeni slovenski ustavni sodniki.

O tej temi so ameriški sodniki sicer odločali kar nekaj let. V to jih je sililo več posameznikov, ki so želeli izenačitev pravic tudi v zveznih državah, ki tega ne omogočajo. Med 50 zveznimi državami se jih namreč temu tako ali drugače upira še 13, a zdaj se bodo morale ukloniti volji vrhovnega sodišča. Glavno vprašanje je bilo, ali zvezna država lahko na svojem ozemlju prepove poroko istospolnih parov. Uporne države, v tem je podobnost s Slovenijo še očitna, so to vprašanje pred leti dale na referendum in volivci so po pravilu glasovali, naj poroka ostane posebna pravica le za heteroseksualne pare. Odtlej se je sicer javno mnenje v ZDA spremenilo, saj na zvezni ravni izenačitev pravic podpira več kot 60 odstotkov ljudi. A odstotki v omenjenih zveznih državah niso tako prepričljivi oziroma niso v korist izenačitve pravic.

Enako težavo imamo tudi v Sloveniji, še posebej zaradi sedanje ureditve referendumskega odločanja. Izid referenduma namreč utegne biti negativen do izenačevanja pravic ne glede na to, ali je morda večinsko javno mnenje o tem vprašanju pozitivno. Če slovensko ustavno sodišče odloči, da pravice do poroke oziroma zakonske zveze ni mogoče razumeti kot ustavno oziroma človekovo pravico, volivci o njej lahko odločajo na referendumu. Ameriški vrhovni sodniki so z minimalno večino petih proti štirim sedaj odločili, da o tem vprašanju ni mogoče več odločati na referendumu.

Dr. Ciril Ribičič s Pravne fakultete v Ljubljani meni, da je ustavno sodišče pri odločanju o tem vprašanju dokaj omejeno z mednarodnopravnimi zavezami, naj Slovenija ne bi dovoljevala diskriminacije. Opozarja, da je ustavno sodišče, ko je dovolilo referendum o družinskem zakoniku, to storilo z utemeljitvijo, da referendum ne bo povzročil zamude. A odtlej se je (po svetu) zgodilo marsikaj. »Kdo bi si v času referenduma predstavljal, da lahko Slovenijo po desni prehitijo tradicionalno konservativne Irska in ZDA?« sprašuje Ribičič. Danes po njegovem zato ne more biti več vprašanje, ali širiti svobodo ravnanja istospolno usmerjenih in zakaj, pač pa sta lahko odprti le še vprašanji, kako in kdaj. »Ali z majhnimi in negotovimi koraki ter postopno ali z odločitvijo, ki trdno tlakuje pot za reševanje sodnih sporov in dilem in bo kažipot ravnanja za daljše obdobje. Vsa čast Združeni levici in strankam ter poslancem vladne koalicije na čelu s SMC, ki so nam dali priložnost, da se ne znajdemo na repu z najbolj obotavljivimi državami,« zaključuje Ribičič.