Kriminalni oligarhi in plutokrati, ta nase osredotočena sebična bitja, si zaslužijo konec.

Guy Standing (1948) je profesor razvojnih študij na Londonski univerzi in soustanovitelj Basic Income Earth Networka (BIEN), krovne organizacije več pobud za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Velja za enega najboljših poznavalcev ekonomike dela v svetu, saj je bil več kot 30 let raziskovalec v Mednarodni organizaciji dela. V zadnjem času je napisal dve precejšnjega zanimanja deležni študiji o prekariatu, torej vse večjem družbenem sloju delavcev, večinoma izobraženih mladih, ki so jim zaradi negotove narave dela kratene ključne pravice. O vsem tem je pisal v knjigi The Precariat: The New Dangerous Class (2011). V novem delu o prekariatu A Precariat Charter: from denizens to citizens (2014) poskuša artikulirati ta sloj delavcev in sooblikovati njegove ključne zahteve v družbenih razmerjih. Njegova študija velja za manifest prekariata v boju za pravice.

Imate vpogled v to in pregled nad tem, kaj se dogaja z delavstvom na globalni ravni. Trdite, da se je v času globalizacije, torej v dobrih treh desetletjih, število delavcev v svetu početverilo. Zagotovo je to povzročilo pomembne premike na lokalnih in na globalnem trgu delovne sile.

Z globalizacijo, ki se je začela konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, so se odprli globalni trgi, to pa je kapitalu in korporacijam omogočilo zaposlovanje ljudi po vsem svetu. Selili so proizvodnjo v predele s cenejšo delovno silo. Po padcu Berlinskega zidu se je globalni trg delovne sile povečal za dve milijardi ljudi. Kitajska, Indija, Indonezija in še nekatere vzpenjajoče se države so postale del globalnega sistema in delavci tega »novega sveta«, ki so vstopili na globalni trg dela, so zaslužili le petdesetino tistega, kar so takrat zaslužili nemški, francoski in britanski delavci. Zaslužili so tudi veliko manj od slovenskih delavcev. Posledica teh procesov je bil pritisk na plače evropskega delavstva, saj je nizka cena dela na globalni ravni zniževala ceno dela evropskemu delavcu. Hkrati je tekel proces učinkovitega razvoja tehnologije na Kitajskem in drugod, zaradi tega pa so se prav tako zniževale evropske delavske plače. Dejstvo je, da se v Evropi realne plače na dolgi rok znižujejo, to pa ni le posledica varčevalnih ukrepov, čeprav je res, da so se plače znižale tudi zaradi teh, ampak prav tako posledica razmer na globalnem trgu dela. Za evropski proletariat in druge družbene skupine je porazno še, da se je zlomil sistem distribucije dohodka, ki je veljal v 20. stoletju z dogovorom med kapitalom in delom, kakršnega zagotovo ne bo več.