Problem ni Grčija, problem je Evropa

Vodje Evropske unije, držav članic in evropskih bank so hitre obtožile Sirizo, da sama nosi odgovornost za poglabljanje grške krize in propadla pogajanja. Vendar postaja vse bolj jasno, da zaupanje v evropsko politiko pojenja, tako med akademiki, ki so v pismu izrazili svojo podporo Grkom, kot tudi med ljudmi, ki so na volitvah glasovali za Sirizo in proti varčevanju. Na zgrešenost evropske politike je opozarjal Joseph Stiglitz že januarja: problem ni Grčija, problem je Evropa.

Politika varčevanja se je vsakič znova izkazala za neuspešno. Reforme, ki sta jih Evropa in MDS vsiljevala državam v krizi so temeljile na napačnem prepričanju o nepogrešljivosti trga. Zaradi tega si te države še zdaj niso opomogle, je pisal Stiglitz. V Grčiji so mere, ki naj bi zagnale gospodarstvo, javni dolg le še povečale. Neuspeh je tako očiten, da so ga priznali celo ekonomisti MDS. Težava namreč ni v strukturnih reformah posameznih držav, temveč v strukturi samega evroobmočja.

Kljub temu zahteve posojilodajalcev ostajajo enake, oziroma se še zaostrujejo. To pa zato, ker se v resnici ne gre za ekonomsko, ampak politično vprašanje. »Gre za to, da »evropske« rešitve postajajo iluzorne. In seveda gre za strah, strah aktualne evropske elite, predvsem Nemčije, ki egoistično zagovarja obstoječi status quo, da utegne Grčiji celo uspeti brez pomoči EU,« piše v Mladini Borut Mekina.