Grčija in Slovenija šampionki zmanjševanja javne porabe

Medtem ko vsa Evropa in svet spremljata dramatičen razplet dogodkov v Grčiji, se je še ena evropska država v pomembni ekonomski kategoriji – zmanjševanju javne porabe – zelo približala Grčiji. Skupaj z Grčijo je ta država pravzaprav šampion pri zmanjševanju javne porabe. Po poročanju Euroobserverja in evropskega statističnega urada Eurostat je ta druga država - Slovenija. Grčija in Slovenija sta namreč državi, ki sta znotraj EU za največ, oziroma za več kot 10 odstotkov zmanjšali porabo javnega denarja. Čeprav so leta 2014 številne države zmanjšale svoje izdatke za javni sektor, sta Grčija in Slovenija presegli vse druge države EU s tem, da sta zmanjšali svoje javne izdatke za največ, za 10,7 (Grčija) in 9,9 odstotka (Slovenija). Grčija je leta 2014 za javne izdatke porabila 49, Slovenija pa 49,8 odstotka svojega bruto družbenega produkta, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem. Kot piše Euroobserver, »sta obe državi naredili boleče reze zato, da bi se izognili finančni krizi, vendar pa je bila Grčija letos potisnjena v novo nestabilnost, ko so pogajanja z posojilodajalci glede pogojev vračanja posojil propadla«.

Vse evropske države so sicer v letu 2014 porabile za 6,7 trilijonov evrov sredstev. Več kot 40 odstotkov tega denarja predstavljajo socialni transferji, ki omogočajo izplačevanje pokojnin, nadomestil za brezposelne, otroške doklade in podobno, medtem ko je za zdravstvo EU porabila 11, za šolstvo pa v povprečju 15 odstotkov sredstev. Finska, Francija in Danska imajo vlade, ki porabijo največ denarja za različne socialne potrebe državljanov in za to porabijo med 57 in 58 odstotki bruto družbenega proizvoda. Nekatere druge države z dna lestvice porabijo precej manj, na primer Romunija in Litva, ki za te namene porabita le 35 odstotka bruto družbenega proizvoda. Ti podatki ilustrirajo vse večji razkorak med revnimi in bogatimi članicami znotraj EU, kažejo pa tudi na razloge, zaradi katerih imajo ljudje v EU tako različen odnos varčevanju. Nordijske države so znane po tem, da imajo po eni strani visoke davke, po drugi strani pa tudi učinkovit sistem »države blaginje«, medtem ko za vzhodnoevropske države velja povsem obratna ureditev.

Drugi podatki so manj vzpodbudni. Med vsemi državami je Ciper za največ, za 7,7 odstotka povečal javne izdatke, Grčija pa se po drugi strani kljub velikim rezom še vedno bori z največjim deležem sredstev, ki so porabljena za pokojnine. Dvigovanje starostne meje za upokojitev ter zahteve po večjih prispevkih zavarovancev v sklade za upokojevanje ostaja sporna točka v pogajanjih z tujimi upniki in grško vlado. Razlike v EU glede socialnih izdatkov so med bogatim severom in revnim jugom prav tako še zmeraj zelo drastične. Tako sta na primer Danska in Švedska za socialne izdatke porabili 26.000 in 23.000 evrov na osebo letno, kar je okoli desetkrat toliko, kot sta za iste namene porabili Romunija in Bolgarija – 2600 in 2300 evrov na osebo letno. Grška vlada za posamezno osebo porabi 8039 evrov, kar je še zmeraj pod evropskim povprečjem 13.153 evrov.