Končno intervencija

Tako kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji vedno več pobud za delavske prevzeme podjetij. A pri nas se večinoma končajo neuspešno, saj banke zadružnega modela niso pripravljene finančno podpreti. Iste banke, ki so pred krizo financirale menedžerske prevzeme podjetij, so do delavskih prevzemov zadržane, terjajo poroštva države, ta pa jih do zdaj ni bila pripravljena dati.

Tudi zaradi tega so bili v zadnjih štirih letih neuspešni poskusi delavskih odkupov kar nekaj podjetij, naj naštejemo le Fructal, Novoles in Armal. V Sloveniji je le dva odstotka lastništva kapitala v rokah zaposlenih. Zdaj se je vlada odločila, da mora posredovati. Še letos, predvidoma zgodaj jeseni, naj bi sprejeli zakon o poroštvih države za delavske odkupe podjetij.

»Ta namera vlade je zelo resna,« trdi vodja projekta Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja. Poroštvena shema naj bi prispevala k lažji izvedbi delavskih odkupov podjetij v celoti ali pa samo njihovih zdravih jeder. Določena bo najvišja vrednost poroštva, ki ga sme odobriti država, poleg tega bodo poroštva pogojena s pravili o državnih pomočeh.

Minuli teden je bil v državnem zboru sprejet odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, po katerem mora Slovenski državni holding pred začetkom prodajnih postopkov proučiti interes, možnosti in pogoje za notranje lastništvo zaposlenih, še zlasti z vidika delavskega delničarstva ali delavskega zadružništva. V pripravi je tudi novela zakona o slabi banki, ki bo zaposlenim omogočala uveljavitev predkupne pravice pri postopkih prodaje podjetij ali nepremičnin propadlih podjetij, ki so v lasti DUTB. Slovenska rešitev s poroštvi države je unikatna, vendar nujna, kajti pri nas zadružništvo ni tako razvito kot v drugih razvitih državah EU. »Drugod zadružni sektor večinoma sam razpolaga s finančnimi institucijami (bankami, fundacijami, skladi ...), s katerimi zagotavlja poroštvene mehanizme za delavske prevzeme. Tako so denimo v Italiji zadruge zavezane del ustvarjenega dobička vsako leto namenjati v nacionalni zadružni sklad Coop Fond, ki tako razpolaga z več kot 500 milijoni evrov kapitala in v velikem obsegu sodeluje pri delavskih prevzemih ali zagonu novih delavskih zadrug,« pravi Slapnik.

Podobno je v Franciji. Tam so k vplačevanju v nacionalni zadružni sklad z zakonom zavezane vse zadruge. »To zadružnemu sektorju omogoča precejšnjo samostojnost, zato so intervencije države v obliki poroštev za delavske odkupe potrebne v manjšem delu. Pri nas pa moramo najprej razviti zadružni sektor in ga usmeriti, da bo namenjal del prihodkov v nacionalni zadružni sklad, ki bo postopoma lahko prevzel večino poroštev in tveganj pri delavskih prevzemih. Do takrat bo del tveganj poleg delavcev prevzela tudi država s poroštvi.« Poleg tega je v pripravi sprememba zakonodaje o insolventnosti, po kateri bodo imeli zaposleni ob stečaju podjetja predkupno pravico, če bodo ponudili enak znesek kot najboljši ponudnik. Tudi ta novost naj bi bila uzakonjena še letos.