Grški parlament potrdil reforme za nadaljevanje mednarodne pomoči

Grški parlament je potrdil predlog zakona z reformami, ki so jih zahtevali mednarodni upniki za nadaljevanje pomoči. Za predlog je glasovala večina poslancev vladajoče stranke Siriza, kakor tudi proevropska opozicija. Medtem ko je parlament razpravljal o reformah, ki so pogoj za začetek pogajanj o tretjem paketu pomoči Grčiji, so pred poslopjem parlamenta v Atenah potekali protesti proti reformam in novemu zategovanju pasu, del javnega sektorja pa je včeraj stavkal.

Sprejetje predlaganih reform, med drugim davčne in pokojninske, je pogoj za začetek pogajanj o triletnem programu pomoči Grčiji, ki naj bi bil težak od 82 do 86 milijard evrov. A kot v aktualni številki Mladine piše Marcel Štefančič, jr., je Bruselj ta, ki res potrebuje reformo, ne pa Grčija. »Vse to, kar se dogaja z Grčijo, je znak, da Bruselj ni sposoben premoščati razlik med članicami Evropske unije, da je izredno slab posrednik in še slabši pogajalec, da problemov ne rešuje, ampak jih le ustvarja,« je zapisal.

Glasovanje o reformah je sicer povzročilo nesoglasja v vladajoči stranki Sizira, ki ima 149 od skupno 300 poslancev v grškem parlamentu. Večina je pri glasovanju sledila liniji predsednika vlade Aleksisa Ciprasa. Več kot polovica članov glavnega odbora Sirize je sicer podpisala izjavo, da zavračajo dogovor o pogajanjih v zameno za stroge reforme; izjavo je podpisalo tudi nekaj več kot deset poslancev Sirize. Zaradi razkola v stranki je pod vprašajem politična prihodnost vlade. Cipras naj bi na sestanku s poslanci Sirize pred plenarno sejo parlamenta dejal, da bo, če ne bodo podprli reform, težko ostal predsednik vlade. Pozval jih je k enotnosti in poudaril nujnost sprejetja reform, da ne bi prišlo še do hujše humanitarne krize.