Lapavicas: uporabiti bankrot, »orožje siromašnih«

Kostas Lapavicas, poslanec grške Sirize in profesor gospodarstva na londonski univerzi je na eni od zadnjih okroglih miz v Atenah grško javnost ponovno opozoril, da je pot za okrevanje Grčije v prihodnje mogoča samo ob vrnitvi na drahmo in ob preklicu odplačevanja vseh dejansko povsem nerealnih dolgov. Lapavicas je kljub temu, da je poslanec vladajoče Sirize, glasoval proti odločitvi grške vlade, da nepričakovano sprejme diktat »trojke«. Skupaj z nekdanjim finančnim ministrom Janisom Varufakisom in predsednico parlamenta Zoe Konstantopoulou je bil eden od bolj znanih med približno četrtino poslancev Sirize, ki so glasovali zoper nepričakovani preobrat v politiki sedanje grške vlade. Čeprav ni bil predviden kot govornik na okrogli mizi o demokracij na Univerzi v Atenah, je imel enega od bolj opaznih nastopov.

Lapavicas je ostal pri svojem prepričanju, da je pristanek grške vlade na pogoje trojke in posojilodajalcev »kapitulacija« ter da je Grčija podpisala »neokolonialističen dogovor«. Novi ukrepi namreč zahtevajo, da vlada razveljavi že sprejete ukrepe, predvidene »reforme« in njihovo spremljanje pa se bo nadaljevalo še daleč po letu 2020. Ukrepi »trojke« bodo ob tem še naprej ohranjali recesijo v državi, v celotnem »paketu« ukrepov pa ni nobenega, ki bi spodbujal pravi razvoj, kar še posebej velja za pomanjkanje kakršnegakoli »restrukturiranja« dolga. Zato bo grški dolg v prihodnosti še naprej naraščal. Glede strategije je Kostas Lapavicas ostal mnenja, da »znotraj evroobmočja sprememba ni mogoča« ter da je zato Siriza s tem, ko je obljubljala obstanek v območju evra in gospodarski napredek »obljubljala nemogoče«. Sam se zavzema za to, da Siriza ostane dosledna pri svojih obljubah, to pa pomeni, da bi bilo potrebno v grškem parlamentu zavrniti zakon, s katerim naj bi se končala štiritedenska pogajanja med grško vlado in »trojko«. Da bi Siriza lahko izpolnila svoje obljube in zakone, ki jih je sprejela od januarja naprej in ki so nekoliko olajšali življenje najbolj ogroženim v Grčiji, potem je po njegovi oceni »umik iz sporazuma in Grexit edina možnost«. Edini zmagovalec sedanje situacije je namreč »grška oligarhija«, to pa je mogoče videti tudi po tem, kako so grški mediji zagovarjali odločitev za sprejem ukrepov. Bogati so namreč glasovali »za«, revni pa »proti«, zato je Lapavicas prepričan, da gre v tem primeru tudi za »razredno zadevo«. Glede samega območja evra je prepričan, da je sicer okoli nje veliko »ideologije«, da pa je na koncu to vendarle »institucionalni mehanizem, ki deluje v korist le nekaj držav«. Glede na to Lapavicas ocenjuje, da je čakanje na zmago Podemosa v Španiji preveč dolgotrajno, glede Grčije pa je prepričan, da je bilo zanjo vstop v monetarno unijo katastrofalno in da je zato edina rešitev izstop iz tega območja.

Lapavicas trdi, da je Siriza imela načrte za prihodnost, vendar jih ni izkoristila, ta načrt pa je v nasprotju z »udarom«, ki ga predstavlja načrt »trojke«, nujen za »zlom režima«. Načrt ima šest točk. Grčija mora najprej bankrotirati in uporabiti bankrot kot »orožje siromašnih«. Takoj zatem mora nacionalizirati banke in imenovati javnega komisarja, ki bo upravljal z njimi. Bančne in kapitalske omejitve bo država morala ohraniti, vendar tako, da bodo mali podjetniki in ljudje lahko preživeli in delali. Nato bo potrebno zamenjati valuto v novo plačilno sredstvo in organizirati proizvodnjo s pomočjo načrtovanja ter nato upravljati s stabilnim, devalviranim novim plačilnim sredstvom. Čeprav je v zvezi s tem naredil veliko ekonometričnih simulacij, je priznal, da »nihče ne ve zagotovo, kaj bi to prineslo«, vendar pa sam ocenjuje, da bi bili prvi trije meseci najtežji, nato pa bi življenje postalo lažje. V letu ali letu in pol bi Grčija lahko pričakovala rast, namesto sedanjega stanja, ki zagotavlja le nadaljevanje propada.

Odzivi na njegove predloge so bili različni, od podpore do glasnega nasprotovanja. Eden od znanih članov Sirize Leo Panitch se je strinjal z Lapavicasom, vendar je dodal, da bi takšna smer »razcepila Sirizo«. Lapavicas je odvrnil, da nihče ne želi razcepiti stranke, da pa je sprememba smeri nujna, v kolikor želi Siriza ostati zvesta programu, za katerega se je borila pet let.