Kritika / Lažna mesta

za

Spektakularni zdaj.

Quentin (Nat Wolff), najstnik, ki odrašča v “zlaganem” floridskem primestju, je že od nekdaj obseden z Margo (Cara Delevingne), svojo sosedo.

Ko sta bila še otroka, sta se igrala skupaj, toda ko sta na cesti našla truplo (senca Stephena Kinga), sta se njuni poti razšli: on je postal preobčutljivi sramežljivec, ona – odbita, čudaška, skrivnostna, zanj neberljiva, a fatalna – pa najpriljubljenejša punca na gimnaziji. Toda neke noči skozi okno prileze v njegovo sobo in ga zvleče na trip po mestu – fantom, ki so jo prizadeli, se maščuje. Naslednji dan izgine, vendar ne brez sledu – za sabo namreč pusti številne sledi, “ključe”, ki pa jih lahko dešifrira le on, kartograf njenih fikcij in fantazij. Kar ga spet odpelje na trip. Lažna mesta, posneta po bestsellerju Johna Greena, avtorja bestsellerja Krive so zvezde, ki je vmes postal tudi huronski filmski hit, ujamejo vse tesnobne nianse najstnika, ki potrebuje dobro iniciacijo, dobro ritualno “travmo”, da bi se lažje ločil od mladosti, da bi torej lažje pozabil “lažno” primestje, “lažne” sanje, “lažne” prijatelje in “lažno” punco ter lažje skočil v neznano – v prihodnost, ki bi bila povsem drugačna, če bi jo preživel s tistimi, s katerimi je odraščal. Sledi, ki mu jih pušča Margo, itak šepetajo: puščam ti sledi, toda pod pogojem, da me ne najdeš! Tvoja sem, toda pod pogojem, da me zavrneš! Tam je le zato, da bi se je lahko spominjal. Če je ne bi bilo, bi si jo moral izmisliti. Kaj če si jo je?