Pritisk na nedržavljane EU

Pri ločitvi evropska zakonodaja za nedržavljane EU pomeni še dodatno obremenitev, saj jim lahko grozi izguba dovoljenja za prebivanje. Prav to se je zgodilo v primeru sodbe sodišča Evropske unije, katere predmet je bila potrditev predhodne sodbe irskega sodišča in je obravnavala tri podobne primere ločitev, med njimi tudi primer Kulpida Singha, državljana tretje države, natančneje Indije. Ta se je na Irskem poročil z latvijsko državljanko, ki se je nato zaradi zakonskih težav preselila v Latvijo in od tam začela ločitveni postopek.

Ko je bila ločitev dokončna, je Singh izgubil pravico do prebivanja na Irskem. Zaprosil je za ohranitev dovoljenja za prebivanje in za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, a mu ga tudi sodišče EU ni odobrilo, ker naj bi bilo njegovo petletno dovoljenje za prebivanje nehalo veljati s trenutkom, ko je njegova žena nehala uveljavljati svojo pravico do prebivanja na Irskem.

Tudi v Sloveniji vstop in prebivanje državljanov tretjih držav, ki so družinski člani državljanov EU, ureja področna evropska direktiva »Slovenska ureditev vstopa in prebivanja družinskih članov državljanov EU, ki so državljani tretjih držav, je povsem primerljiva z zakonodajo ostalih članic EU,« pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve. Naš zakon o tujcih v 129. členu med drugim določa, da družinski član državljana EU ohrani pravice do začasnega prebivanja v državi, če je bil vsaj tri leta poročen z državljanom EU, od tega je vsaj eno leto bival v Sloveniji, in tudi če ima pravice, ki izhajajo iz izvrševanja roditeljske pravice. Primerljiv temu členu je 13. člen evropske direktive.

Singh je bil sicer poročen več kot tri leta in od tega več kot eno leto na Irskem ter je oče otroka z latvijskim državljanstvom, a je sodišče EU zaradi selitve njegove žene v Latvijo pred začetkom ločitvenega postopka vseeno odločilo njemu v škodo.

Unija pa za državljane držav članic – jasno – ne postavlja tako zahtevnih pogojev. »Sklenitev zakonske zveze ali razveza zakonske zveze ne vpliva na pravico državljana EU do prebivanja v drugi državi članici,« še pojasnjujejo na ministrstvu. Opisani latvijsko-indijsko-irski primer je torej jasen prikaz tega, kako evropska zakonodaja daje partnerjem, državljanom držav članic EU, ob ločitvi precejšno moč nad partnerji, ki to niso.