Veljko Njegovan

7. 8. 2015  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

Jazz Slovenia 2015: Čas za improvizacijo

2015, SIGIC/Perfo Production

Zgodovina jazzovske glasbe na območju Slovenije in nekdanje Jugoslavije sega v trideseta leta prejšnjega stoletja, natančneje v čas pred drugo svetovno vojno. S spremembo režima po vojni so komunistične oblasti jazzovske glasbenike sprva preganjale, saj je glasba zvenela preveč »zahodnjaško«, v petdesetih letih pa so se omejitve nekoliko sprostile in to je kmalu pripeljalo do ustanovitve prvega jugoslovanskega festivala jazza. Ta je najprej potekal na Bledu, nato pa so ga prestavili v Ljubljano.

Pianistka Kaja Draksler v paketu pestrega prereza lokalnega jazziranja

Pianistka Kaja Draksler v paketu pestrega prereza lokalnega jazziranja
© Borut Krajnc

V tem času so se pojavile tudi prve avtorske skladbe in jazz se je pri nas postopoma razširjal in se večinoma oblikoval po mednarodnih in tudi po domačih merilih, ki so bila zaradi specifičnih družbenopolitičnih razmer v nekdanji skupni državi nekoliko drugačna kakor na Zahodu. Na jazzovsko izraznost na slovenskih tleh je še zlasti vplival obstoj jazzovskih festivalov na območju celotne Jugoslavije in ravno zaradi tega se je z leti razvilo veliko različnih jazzovskih podzvrsti, ki jih najdemo tudi na tokratni, že drugi jazzovski kompilaciji Slovenskega glasbenoinformacijskega centra.

Album Jazz Slovenia 2015, ki je izšel na dvojni zgoščenki, nam predstavi celo plejado mlajših, pa tudi starejših jazzovskih ustvarjalcev iz Slovenije, med katerimi so nekateri že precej uveljavljeni na mednarodnem jazzovskem zemljevidu. Publicista in jazzovska kritika Mario Batelić in Andrej Hočevar ter glasbena novinarka in režiserka Tina Lešničar, ki so poskrbeli za izbiro skladb, so se osredotočili na tiste, ki so jih slovenski jazzisti naredili v zadnjih treh letih, in jih na kompilacijo uvrstili z veliko objektivnosti, pri čemer se niso žanrsko omejevali.

Pri tem so zaobjeli tako rekoč vse, tako imenovani eksperimentalni oziroma avantgardni jazz, ki zadnje čase cveti na slovenski jazzovski sceni (zasedbe Trojnik, Drašler/Karlovčec/Drašler Trio, Cene Resnik Quartet), vidnejše kitariste (Jani Moder, Samo Šalamon, Igor Bezget, MiNiMe) in pianiste (Milan Stanisavljević, Kaja Drak-sler z BadBooshBandom, Marko Črnčec), pa tudi v jazzu dominantne saksofoniste (Jure Pukl, Lenart Krečič, Vasko Atanasovski), katerih glasbena ozadja so precej različna, a imajo skupni, jazzovski imenovalec.

Na kompilaciji pa ne manjkajo niti avantjazz zasedba Lolita, tolkalist Zlatko Kaučič v duetu z Milkom Lazarjem, harmonikar Bratko Bibič z zasedbo The Madleys in gosti, vibrafonist Vid Jamnik in trobentač Igor Matković ...

In če si ob poslušanju plošče ogledamo še dokumentarni film Čas za improvizacijo Tine Lešničar in Janeza Stucina, dobimo izjemen vpogled v mlado domačo jazzovsko ustvarjalnost, ki je, čeprav marginalizirana, še kako živa, njeni predstavniki (večinoma iz mlajše generacije) pa se šolajo na mednarodno priznanih šolah jazza in improvizirane glasbe, saj teh v Sloveniji še nimamo.

Izjemen prispevek k vedno preveč marginalizirani zvrsti glasbe, ki v mali Sloveniji premore ogromno kakovostnih glasbenikov vseh generacij.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Matevž Smerkol, (so)ustavnovitelj Oddelka za jazz, učitelj glasbe na KGB Ljubljana, pogodbeni docent na AG Ljubljana, jazzovski ustvarjalec

    Jazz Slovenia 2015: Čas za improvizacijo

    V 32. številki Mladine se je vašemu ocenjevalcu glasbenih edicij Veljku Njegovanu zapisala dezinformacija, ki jo je potrebno odpraviti. Več