Kako se je Nemčija okoristila s krizo Grčije

Nemčija, ki v zameno za novo finančno pomoč Grčiji zahteva stroge ukrepe, je zaradi grške krize prihranila 100 milijard evrov. Tako kaže najnovejša študija neprofitnega inštituta za ekonomske raziskave iz Halleja. Inštitut ocenjuje, da je Nemčija zaradi grške krize od leta 2010 pridobila več, kot bi izgubila, če bi Grčiji odpisala vse dolgove. Nemčija je sicer do Grčije izpostavljena s približno 90 milijardami evrov. Zaradi grške in kriz drugih članic območja evra velja za varno državo, zaradi česar plačuje nižje obresti. »Tudi če Grčija ne vrne niti centa, bodo nemške javne finance imele veliko koristi od grške krize,« je izpostavljeno v poročilu.

V času finančnih kriz so vlagatelji še posebej previdni pri naložbah. Vsakič, ko se je okrepila možnost izhoda Grčije iz območja evra, so zahtevane obresti na nemške dolžniške papirje upadle. Ko so se razmere umirile in so bili vlagatelji bolj optimistični, so obrestne mere nekoliko narasle. Nemčija je med tem od Grčije vseskozi zahtevala finančno disciplino in sprejem reform, prav tako pa ostro nasprotuje odpisu grških dolgov. Grška kriza in nižje obrestne mere so v manjši meri prinesle dobiček tudi ZDA, Franciji in Nizozemski.

O nemškem dolgu Sloveniji pa je v Mladini pisal Jure Trampuš. »Nemčija naj bi Sloveniji dolgovala še najmanj 3,5 milijarde evrov. Brez revalorizacije, brez obresti, dejansko pa je številka bistveno višja. Segala naj bi do vrtoglavih 70 milijard evrov ali še višje.«