Radarski gambit

Igorju Velovu, direktorju Agencije za varnost prometa, je prejšnji teden neprestano zvonil telefon. Ko se je v javnosti razvedelo, da v agenciji razmišljajo, da bi radijskim postajam prepovedali ali vsaj odsvetovali objavljanje obvestil o tem, kje so prometni radarji za merjenje hitrosti, so novinarji čakali v vrsti za pogovor z njim. Čas kislih kumaric in tema, ki zadeva izjemno številno populacijo, sta spodbudila nepričakovano široko razpravo. »Do zdaj sem mislil, da se vsi spoznamo na nogomet in politiko. Zdaj vidim, da se tudi na prometno varnost.«

Razmislek pristojnih gre predvsem v smeri spornosti objavljanja točnih lokacij policijskih patrulj z radarji. Tako razmišlja tudi Velov. »Če poveste, da policija na Tržaški cesti v Ljubljani izvaja nadzor hitrosti, sem prepričan, da ima to pozitiven učinek za preventivo, ker bo obvestilo vplivalo na vse voznike na celotni Tržaški cesti. Če pa poveste, da policisti z radarjem merijo hitrost na Tržaški na točno določeni lokaciji, s tem zgolj pomagate prehitrim voznikom, da se izognejo nadzoru in kazni, s čimer namen nadzora ne bo dosežen.«

Tudi na policiji načeloma ne nasprotujejo obveščanju, saj se tako laže izogibajo očitkom o inkasantstvu. »Želeli pa bi si, da ne bi poročali o točni lokaciji radarjev, da bi s ceste laže odstranili najobjestnejše voznike, ki ogrožajo varnost drugih udeležencev v prometu,« je za Žurnal24 povedala Vesna Drole iz generalne policijske uprave.

Agencija za varnost prometa je zdaj v fazi pridobivanja mnenja zainteresirane javnosti in podatkov o izkušnjah iz drugih držav Evropske unije. Predvsem zaradi nasprotovanja komercialnih radijskih postaj pa zamisli ne kaže najbolje. »Sprejemam njihov argument, da obveščanje o radarjih poslušalce spodbuja, da so angažirani in motivirani za poslušanje prometnih obvestil in tudi za sporočanje o drugem dogajanju na cestah,« pravi Igor Velov. Pri zagovarjanju te utemeljitve prednjači zlasti komercialni radijski mogotec Leo Oblak. »Objava radarjev spodbuja poslušalce, da sporočajo tudi druge prometne informacije: nasproti vozeče voznike, prometne nesreče, zastoje, predmete na cesti in drugo,« je na primer prepričeval novinarja Žurnala24.

Za to trditev seveda nima na voljo nikakršnih trdnih dokazov, saj raziskav o tem ni. Obstaja pa dokaz, da so njegove trditve dvomljive. Radio Slovenija ima že vrsto let svoj prometni klub, katerega člani pomagajo pri obveščanju o razmerah na cestah. Informacij o radarjih na programih Radia Slovenija ni. »Po odzivih članov Prometnega kluba Radia Slovenija sodeč nekatere informacije o radarjih celo motijo, pomembno jim je, da so prometne informacije hitre in odražajo dejansko stanje na cestah,« pravi Cveta Potočnik, odgovorna za prometne informacije na Radiu Slovenija. Število članov kluba se iz leta v leto povečuje, prav tako se povečuje število informacij, ki jih sporočajo s cest. »Zato lahko sklepamo, da informacije o radarjih niso odločilne za njihovo pripravljenost za seznanjanje drugih voznikov z razmerami na cestah.«

Jasno je, da imajo komercialni radii za objavljanje točnih lokacij radarjev predvsem komercialne razloge, saj je ta segment programa med najbolj poslušanimi. Zato njihovo mnenje ne bi smelo biti odločilno pri oblikovanju prometne politike. Igor Velov kljub temu vztraja, da so komercialne radijske postaje pomemben igralec, kar zadeva prometno varnost. In da jih ni dobro razjeziti. »Težko medijem, ki jih danes pokličeš s prošnjo, naj objavijo opozorilo o nevarnosti vročinskega vala za prometno varnost, naslednji dan prepoveš objavo neke druge, zanje veliko zanimivejše informacije.«

Ne gre samo za radijske postaje. Pospešeno se jim pridružujejo tudi razne mobilne aplikacije, ki ponujajo sprotno obveščanje o razmerah na cestah. Pristojni bi se morali o ureditvi področja odločiti na podlagi dokazov in sistemov dobrih praks, ne pa na podlagi zaupanja v dobronamernost komercialnih ponudnikov, katerih glavni namen je čim boljše trženje oglasnega prostora.