Po poteh Margaret Thatcher

Britanski minister za finance George Osborne načrtuje rekordno privatizacijo državnega premoženja, po skupni vrednosti celo večjo od privatizacije, ki jo je v začetku devetdesetih let izpeljala tedanja konservativna vlada Margaret Thatcher.

Daleč največji izkupiček si obeta od odprodaje preostalega tretjinskega lastniškega deleža države v poštnem podjetju Royal Mail in pa od odprodaje večinskega lastniškega deleža države v Royal Bank of Scotland. To banko je britanska vlada pred stečajem rešila z nacionalizacijo. V letih 2008 in 2009 jo je okrepila s kar 45 milijardami funtov davkoplačevalskega denarja, s čimer je država postala njena 79-odstotna lastnica. Zdaj se je iz lastništva začela umikati. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi se izkupiček vsaj približal ogromnemu vložku davkoplačevalcev. A že v prvem koraku, z odprodajo 5,2-odstotnega deleža, je iztržila tako malo, da je britanske davkoplačevalce po izračunih finančnih analitikov oškodovala kar za 1,1 milijarde funtov (skoraj 1,6 milijarde evrov). Če bi na enak način, se pravi rokohitrsko in z velikim diskontom, odprodala celoten lastniški delež države v Royal Bank of Scotland, bi bili britanski davkoplačevalci oškodovani kar za okoli 15 milijard funtov (to je 21,4 milijarde evrov).

Seveda je iluzorno pričakovati, da bi država z odprodajo banke iztržila toliko, kot je vanjo vložila z dokapitalizacijo. Bi pa lahko dobila precej več, če se iz lastništva ne bi umikala v najbolj neugodnem obdobju, ko so delnice bank zaradi poplave bank na trgu izrazito podcenjene.

Vam zveni znano? Slovenska država je konec leta 2013 NKMB reševala z dokapitalizacijo s 780 milijoni evrov, slabi dve leti pozneje pa je to drugo največjo banko v državi prodala za pičlih 250 milijonov evrov. Osemdeset odstotkov NKBM je kupil ameriški naložbeni sklad Apollo, preostalih 20 odstotkov pa Evropska banka za obnovo in razvoj. Argumenti za privatizacijo NKBM so bili enaki argumentom, s katerimi zdaj privatizacijo Royal Bank of Scotland pred javnostjo upravičuje britanski finančni minister George Osborne, namreč da bo to pozitivno učinkovalo na banko in njene stranke. Toda kako zelo pozitivni so lahko učinki, če pa so več kot polovico delnic Royal Bank of Scotland, ki so bile naprodaj v prvi tranši, pokupili hedge skladi, torej finančni špekulanti, ki jih ne zanima dolgoročno lastništvo, temveč zgolj čim hitrejši zaslužek? Kaže celo, da so hedge skladi na račun davkoplačevalcev zaslužili tudi z zlorabo notranjih informacij (ocenjuje se, da naj bi bili s špekulantskim trgovanjem v žep pospravili približno 20 milijonov funtov, se pravi 28,3 milijona evrov), kar že preiskujeta britanska agencija za zakonito ravnanje finančnih institucij in posebna komisija britanskega ministrstva za finance.

Kritiki Osbornu očitajo, da lastništvo ene izmed ključnih britanskih bank vrača istim finančnim špekulantom, ki so jo pred sedmimi leti skoraj potopili.