Pravica do osebne asistence

So hendikepiranim kratene osnovne človekove pravice?

Neža Mlakar
MLADINA, št. 34, 21. 8. 2015

»Z resnim pomanjkanjem ali popolno odsotnostjo pomoči znotraj družbe v veliko evropskih državah zamolčano število invalidnih ljudi nima dostopa do kakovostnih alternativ institucionalni oskrbi,« piše v peticiji Elene Pečarič za osebno asistenco na ravni EU, dostopni na spletnem portalu www.community.sumofus.org.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Neža Mlakar
MLADINA, št. 34, 21. 8. 2015

»Z resnim pomanjkanjem ali popolno odsotnostjo pomoči znotraj družbe v veliko evropskih državah zamolčano število invalidnih ljudi nima dostopa do kakovostnih alternativ institucionalni oskrbi,« piše v peticiji Elene Pečarič za osebno asistenco na ravni EU, dostopni na spletnem portalu www.community.sumofus.org.

»Peticijo sem ustvarila, ker si želimo zakona, ki bi na evropski ravni vzpostavil enotna merila. V Evropi imamo drugo zakonodajo poenoteno, na tem področju pa tega ni,« pravi Pečaričeva, ki poudarja, da so zato razmere, v katerih živijo hendikepirani v EU, v različnih državah zelo različne – doživljajo tudi kršitve človekovih pravic, navadno pa jih »zapirajo v institucije«.

V Konvenciji ZN o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala tudi Slovenija, 19. člen določa, da morajo imeti invalidi – kot vsi drugi – možnost izbire stalnega prebivališča in možnost odločitve, kje in s kom bodo živeli. Če za neodvisno življenje potrebujejo osebno asistenco, mora iti delovanje držav v smeri zagotavljanja te pravice, pišejo na spletni strani YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa.

V Sloveniji je društvo YHD že leta 2012 s civilno pobudo zbralo več kot 7000 podpisov in na podlagi tega v državni zbor vložilo predlog zakona o osebni asistenci. Vlada predloga kljub drugačnim obljubam poslancev ni podprla. »Ko smo zakon vlagali, so se skoraj vsi poslanci strinjali, da je to res potrebno, pri glasovanju pa so nato pokazali pravi obraz,« je še danes razočarana Pečaričeva.

Letos so predlog zakona v okviru izvajanja projekta Mreža za deinstitucionalizacijo dopolnili in ga predstavili ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter poslanskim skupinam. S pristojnega ministrstva so sporočili, da je predlog zakona dobro in ustrezno izhodišče za nadaljnje usklajevanje, čeprav bo o nekaterih vprašanjih še treba razpravljati. Dodajajo, da bi bilo s predložitvijo predloga zakona smiselno počakati, saj vzporedno pripravljajo nekoliko širši predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Sicer ministrstvo osebno asistenco za približno 1500 invalidov (so)financira prek programov za samostojnejše življenje invalidov. Kar pa se tiče poslanskih skupin, si je društvo po besedah Pečaričeve tudi tokrat načeloma zagotovilo podporo vseh, a si izida glede na izkušnje ne upa napovedati.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.